Ob vse večjem številu samooskrbnih sončnih elektrarn - tako na strehah nepremičnin v lasti fizičnih oseb kot na poslovnih objektih - se povečuje tudi povpraševanje po njihovem zavarovanju, s tem pa, ob vedno pogostejših in hujših neurjih, tudi število prijavljenih škodnih primerov. »Na naraščajoč trend škodnih primerov močno vplivata pojav in pogostost naravnih nesreč, predvsem toče,« so za STA povedali v Zavarovalnici Triglav.
Podobno ugotavljajo v Zavarovalnici Sava. »V Sloveniji je vsako leto zagnanih več sončnih elektrarn, zato je na tem področju več povpraševanja po zavarovanjih in prav tako tudi sklenitev zavarovanj. Žal pa je vse več tudi ujm, ki z vse večjo pogostostjo ter vse večjo in močnejšo točo povzročajo vedno več škode,« so STA povedali v zavarovalnici iz Zavarovalne skupine Sava.
V Zavarovalnici Generali v povprečju letno prejmejo okrog 150 prijav škodnih dogodkov na sončnih elektrarnah, letos pa je ta številka v primerjavi z enakim obdobjem lani nekoliko večja zaradi nedavnih neurij. Od 150 škodnih primerov je približno tretjina takšnih, ki so posledica toče ali viharja, sledijo pa škode zaradi strojeloma, so povedali za STA.
Kot so pojasnili v Triglavu, je bilo v obdobju od začetka leta 2013 do konca leta 2023 največ, več kot polovica, škodnih dogodkov na sončnih elektrarnah iz strojeloma. S strojelomnim zavarovanjem so krite predvsem škode, ki so na sončni elektrarni posledica mehanskih poškodb, ki so npr. posledica udarcev predmetov, deformacij in porušitev, ter indirektnega udara strele. Dobra tretjina škod pa je bila povezana s kritji, ki jih v Triglavu nudijo v okviru zavarovanja požarnih nevarnosti - med temi je bilo največ škod, ki so jih povzročili vihar, udar strele, toča in požar.
Veter, strele in toča
V neurjih, ki so lani prizadela Slovenijo, je po podatkih Triglava na sončnih elektrarnah največ škode povzročil viharni veter, ki je odkrival strehe, na katerih so bile sončne elektrarne nameščene. Letos pa opažajo več dogodkov, kjer največjo škodo povzroči toča. Najhuje je bilo 13. julija, ko je močna toča povzročila veliko škode na območju Slovenske Bistrice z okolico. V splošnem je večina škod v letošnjem letu nastala na osrednjem, severnem in vzhodnem delu Slovenije.
V Zavarovalnici Sava je bila do letošnjega leta najpogostejša škoda na razsmernikih sončnih elektrarn, ki so bili poškodovani zaradi indirektnega udara strele, in sicer so bile tovrstne škode precej enakomerno razpršene po vsej Sloveniji. Letos pa je na območju od Oplotnice prek Slovenske Bistrice, Hoč, Kidričevega, Ptuja do Ormoža večje število panelov poškodovala toča. Zabeležili so tudi nekaj škod zaradi viharnega vetra, ampak so bile te zelo redke.
Vsi sončni paneli na slovenskem trgu morajo izpolnjevati zahteve certifikatov in standardov, se pa med seboj nekoliko razlikujejo glede odpornosti na točo, je za STA povedala direktorica Združenja slovenske fotovoltaik Nina Hojnik.
Večina razlik izhaja iz debeline stekla na panelih. To naj bi bilo, podobno kot pri strešnih oknih, odporno za točo velikosti oreha, premera okoli tri centimetre. »V primerih toče, ki ni ekstremnih velikosti, to pomeni dovoljšnjo zaščito. V zadnjih dveh letih smo pa žal tudi priča ekstremnim točam, proti katerim pa večina panelov ni odpornih,« je dejala.
Predsednik upravnega odbora združenja Primož Tručl je dodal, da so ga poškodbe na panelih zaradi toče nekoliko presenetile, saj da je bilo v Sloveniji doslej zelo malo tovrstnih škod, tudi v svetu pa da škodo v glavnem povzroči močan veter. Po njegovih besedah to potrjujejo zavarovalniške statistike.
