Javna agencija RS za varstvo konkurence (AVK) je zoper trgovca Spar Slovenija uvedla postopek ugotavljanja kršitve zakona o kmetijstvu. Od 27 zakonsko določenih nedovoljenih ravnanj naj bi Spar po ugotovitvah AVK domnevno kršil eno od zakonskih določil. Po pojasnilih AVK je izkazana verjetnost, da naj bi v Sparu v nasprotju z dobrimi poslovni običaji izkoriščali najmanj tri dobavitelje kmetijskih in živilskih proizvodov. »Potem ko je vrednost pogodb med Sparom kot kupcem in dobavitelji lani presegla 15.000 evrov, naj bi podjetje z dobavitelji še naprej poslovalo brez sklenjenih pisnih oblik pogodb za dobavo hitro pokvarljivih kmetijskih in živilskih proizvodov (jabolk in solate), kot to določa zakon o kmetijstvu. Zato se proti podjetju uvede postopek kršitve zakona o kmetijstvu,« so svojo odločitev utemeljili na AVK.

Po pojasnilih Spara uvedba postopka še ne prejudicira izida samega postopka, kar na svoji spletni strani navaja tudi AVK. »Po obsežnem pregledu, ki se je začel v letu 2023, je edini očitek AVK, da ni zagotovljene pisnosti pogodbe, kot jo razume AVK. Menimo, da bomo v postopku dokazali, da poslujemo v skladu z evropsko ter slovensko zakonodajo in v skladu z dobrimi poslovnimi običaji,« so pojasnili v Sparu.

V preteklih raziskavah so na AVK ugotovili, da trgovci svojim dobaviteljem ponujajo različne marketinške in druge storitve, za katere so nadomestila relativno visoka, same storitve pa so v pogodbah opredeljene pavšalno.

Agresivni načini promocije

»Zaradi inflacije in podražitve hrane potrošniki redno obiskujejo več trgovcev z živili, da bi nakupili cenejše izdelke, predvsem v akciji, zato trgovci uporabljajo čedalje agresivnejše načine promocije, oglaševanja in trženja kmetijskih in živilskih proizvodov za privabljanje potrošnikov,« so pojasnili na AVK. Ob tem so poudarili, da je tudi evropska komisija v poročilu o izvajanju pravil EU proti nepoštenim trgovinskim praksam v prehranski verigi ugotovila, da se sedem odstotkov odkritih nedovoljenih ravnanj nanaša na plačila, ki niso povezana s prodajo izdelkov, sedem odstotkov na povračila dobaviteljev za marketinške aktivnosti, sedem odstotkov pa na skladiščenje, razstavljanje ali uvrstitev izdelkov v ponudbo. Zato se je AVK odločila, da opravi raziskavo marketinških aktivnosti v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, pri čemer je podatke in dokumentacijo o pogodbenih odnosih s štirimi trgovskimi verigami za leto 2023 zahtevala od 23 dobaviteljev.

Zaradi zaupnosti podatkov AVK poročila ne more objaviti v celoti, razkrila pa je, da za marketinške storitve večinoma plačujejo dobavitelji svežega mesa in mesnih izdelkov ter vina. Kot izhaja iz raziskave, višina prometa s trgovcem ne vpliva na višino stroškov za marketinške storitve. »Nekateri dobavitelji so imeli nesorazmerno visoke stroške za marketinške storitve, ki so dosegle skoraj 20 odstotkov prometa s posameznim kupcem, medtem pa kar nekaj dobaviteljev ni imelo stroškov za marketinške storitve kljub temu, da kupci njihove izdelke oglašujejo in jih vključujejo v razne promocije in akcije. Največji delež marketinških storitev predstavljajo objave v oglaševalskih katalogih kupcev, ki jih izdajajo vsi trgovci,« so pojasnili na AVK in dodali, da po deležu marketinških storitev sledijo razne oblike promocij, kot so izpostavitve v trgovinah, prispevki za kartice zvestobe in drugo.

AVK bo zahtevala dodatna pojasnila

O morebitnem obstoju znakov nedovoljenih ravnanj v verigi preskrbe z agroživilskimi izdelki v povezavi z marketinškimi aktivnostmi so na AVK ugotovili, da so po nekaterih pogodbah predvidena plačila popustov in dodatnih količinskih popustov v primeru doseganja oziroma preseganja predvidenega medsebojnega prometa v določenem časovnem obdobju, »kar bi lahko predstavljalo povračila za storitve, ki niso bile opravljene, ali za storitve, ki so bile opravljene, vendar niso bile pisno in jasno vnaprej dogovorjene med strankama«.

Po ugotovitvah AVK so bile v nekatere pogodbe vključene zahteve po plačilu popustov in finančnih nadomestil za vključitev novega izdelka v asortiment kupca ter plačila popustov za ohranitev dobavitelja, kar bi lahko predstavljalo povračila za uvrstitev, ohranitev ali širjenje asortimenta. AVK je tudi ugotovila, da so nekateri trgovci zahtevali plačila računov oziroma izdajo dobropisov za stroške marketinških storitev, ki presegajo pogodbeno dogovorjene zneske, kar bi lahko predstavljalo zaračunavanje stroškov popustov, promocije, oglaševanja in trženja proizvodov.

Dobavitelje so pozvali, da sami sporočijo podatke o domnevno nedovoljenih ravnanjih marketinških aktivnosti, a AVK informacij, ki bi lahko pripomogle pri odkrivanju nedovoljenih ravnanj, ni sporočil nihče. Toda ker je v raziskavi zaznala določena neskladja in nepravilnosti po zakonu o kmetijstvu, bo AVK od podjetij zahtevala dodatna pojasnila in v primeru ugotovljenih kršitev ukrepala na podlagi zakona o preprečevanju omejevanja konkurence.

Strah pred povračilnimi ukrepi

Leta 2019 sprejeta direktiva o nepoštenih trgovskih praksah, ki so jo morale države članice EU v nacionalne zakonodaje implementirati do maja 2021, prepoveduje številne nepoštene prakse, ki imajo lahko škodljive posledice za najšibkejše udeležence v verigi preskrbe s hrano, zlasti kmete in manjše dobavitelje. Izboljšanje položaja kmetov v verigi in zagotavljanje njihovega plačila sta pomembna cilja skupne kmetijske politike. Od približno 1500 začetih preiskav lani so pri 17 odstotkih ugotovili kršitve in jih sankcionirali z globo. Okoli 41 odkritih nepoštenih praks je bilo ugotovljenih na ravni trgovine na drobno, 36 odstotkov na ravni živilske industrije, preostale pa v trgovini na debelo. Na podlagi izsledkov raziskave, ki so bili objavljeni aprila letos, je skoraj tretjina anketirancev na vprašanje, zakaj nepoštene trgovinske prakse niso prijavili, navedla strah pred povračilnimi ukrepi kupcev, slaba četrtina pa je odgovorila, da je to običajna praksa v sektorju. Za spremljanje izvajanja pravil in izmenjavo najboljših praks je evropska komisija omogočila vzpostavitev mreže za uveljavljanje nepoštenih trgovskih praks, ki jo tvorijo predstavniki nacionalnih izvršilnih organov. S ciljem okrepiti položaj kmetov v prehranski verigi pa evropska komisija pripravlja nova pravila o čezmejnem izvrševanju proti nepoštenim trgovskim praksam.