V letošnjo že 22. anketo je bilo v reprezentativni vzorec vključenih dobrih 10.000 zaposlenih, samozaposlenih in brezposelnih. Raziskava razkriva velike razlike med zaposlenimi in samozaposlenimi, saj imajo slednji veliko več izzivov pri varčevanju, na primer za pokojnino. Med redno zaposlenimi jih kar 79 odstotkov varčuje v okviru kolektivnega pokojninskega načrta pri svojem delodajalcu, varčevati pa so začeli v povprečju pri 27 letih. Mesečna vplačila teh, ki varčujejo v okviru kolektivnih pokojninskih načrtov, znašajo povprečno 12 odstotkov bruto plače, kar 38 odstotkov zaposlenih pa na mesec vplačuje več kot 15 odstotkov svoje plače. Povprečni prihranki na pokojninskem varčevalnem računu znašajo 65.000 evrov. Med samozaposlenimi jih za pokojnino varčuje 68 odstotkov, varčevati pa so začeli pri 29 letih (mediana). Vendar 43 odstotkov samozaposlenih varčuje le občasno, kar je povezano z nerednimi dohodki, ki pestijo to skupino zaposlenih.
Primerjava z našo državo pokaže, da Slovenci v pokojninske načrte v okviru prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ki predstavlja tako imenovani drugi pokojninski steber, vplačujemo med 3 in 4 odstotki bruto plače zaposlenih, kar je v primerjavi z Američani bistveno manj.
Prioriteti sta varčevanje
za pokojnino in odplačilo dolgov
Med prioritetami na področju financ tako zaposleni kot samozaposleni navajajo na prvih dveh mestih varčevanje za pokojnino in odplačilo dolgov, med katerimi so najpomembnejši dolgovi kreditnih kartic in poplačilo stanovanjskih posojil. Temu sledita varčevanje za nujne primere in finančna podpora svojim otrokom. Med glavnimi ovirami pri varčevanju 53 odstotkov anketiranih navaja prenizke prihodke in previsoke obveznosti za poplačilo dolgov. Zaposleni in samozaposleni imajo tudi skromne prihranke za nujne čase, tako imenovano zlato rezervo, saj je mediana prihrankov za nujne čase zaposlenih le pet tisoč, samozaposlenih pa šest tisoč dolarjev.
Pričakovanja glede upokojitve
Anketirani zaposleni pričakujejo, da bodo živeli do 85 let (mediana) in da se bodo upokojili pri 65 letih. Kot asociacijo na upokojitev jih večina, 86 odstotkov, navaja pozitivne povezave, med katerimi so na prvih mestih svoboda, uživanje, življenje brez stresa, medtem ko so na drugem polu, torej pri negativnih asociacijah, najpogostejše povezave zaton zdravja, finančna nestabilnost in dolgočasje. Večina zaposlenih ima glede upokojitve tudi svoje idealne predstave. Največ si jih želi v pokoju potovati (58 odstotkov), preživljati več časa s svojimi prijatelji in družino (53 odstotkov) ter se ukvarjati s svojimi hobiji (46 odstotkov).
Med stvarmi, ki se jih zaposleni v pokoju najbolj bojijo, pa so na prvih mestih slabo zdravstveno stanje, ki bi zahtevalo dolgotrajno oskrbo, nižanje javnih pokojnin oziroma prenehanje njihovega izplačevanja in nazadnje, da bodo preživeli svoje zasebne prihranke in bodo soočeni z visokimi stroški za dolgotrajno oskrbo.
Polovica bo delala tudi po 65. letu
Na vprašanje, kdaj se nameravajo upokojiti, jih 50 odstotkov odgovarja, da bodo delati po 65. letu starosti, 19 odstotkov pa se jih ne misli upokojiti – ta delež je še večji pri samozaposlenih, kjer se jih kar 32 odstotkov ne namerava nikoli upokojiti. Šest od desetih današnjih zaposlenih želi v pokoju ostati delovno aktivni vsaj za skrajšani delovni čas. Med glavnimi razlogi, zakaj ostati delovno aktiven, večina navaja finančne in zdravstvene razloge, saj menijo, da je to dobro za njihovo zdravje in počutje. Večina teh, ki nameravajo ostati delovno aktivni, se že danes pripravlja na to, in sicer tako, da skrbijo za svoje zdravje in se redno usposabljajo na svojem delovnem mestu.
Američani se ne zanašajo
le na javne pokojnine
Kar 59 odstotkov današnjih zaposlenih v ZDA je prepričanih, da bodo lahko v pokoju živeli udobno življenje. Glede virov, ki bodo zagotavljali to udobno življenje, se ne zanašajo le na javne pokojnine (social security v ZDA), ampak tudi na druge vire, med katerimi so na prvih mestih pokojninski načrti (kolektivni in individualni), druge naložbe, nadaljevanje dela in kapital v nepremičninah ter dediščina. Zanimivo je predvsem to, da večina Američanov navaja zasebne prihranke kot svoj primarni vir prihodka v pokoju, kar je verjetno nasprotno, kot bi odgovorili anketiranci onkraj luže, v Evropi. »Skrbi me, da javne pokojnine ne bodo na voljo, ko bom sam pripravljen na upokojitev.« To je trditev, s katero se strinja 70 odstotkov današnjih zaposlenih v Evropi.
