Pod okriljem družbe medijskih vsebin Dnevnik letos že 24. leto poteka projekt Gazela, ki išče in postavlja na oder najboljša najhitreje rastoča slovenska podjetja. Karavana Gazela se je nocoj začela v hotelu Grand Plaza v Ljubljani, kjer smo v sodelovanju z GZS Zbornico osrednjeslovenske regije razglasili osrednjeslovensko gazelo leta 2024.
Metodološka komisija je v konkurenci podjetij Lenis, Plan-Net Solar in Hyla za gazelo osrednjeslovenske regije razglasila podjetje Hyla.
»Za nas je to velika čast. Veseli smo, da namen našega posla ni ne denar niti uspeh, namen našega posla je, da zagotovimo ljudem, kar potrebujejo, našim zaposlenim pa stabilnost. Nagrado jemljem kot spodbudo mladim, da se bodo lotili projektov, četudi pridejo težki časi. Ko pride rezultat, pa je to potrditev truda,« je ob prejemu nagrade dejal Janez Pogačar, direktor podjetja Hyla.
Rok Pavlin in Petra Golmajer sta podelila priznanji še ostalima dvema podjetjema. Priznanje za nominiranca za regijsko gazelo osrednjeslovenske regije je v imenu podjetja Lenis prevzela Vita Godec, v imenu podjetja Plan-Net Solar pa Manuela Piškur, vodja marketinga, in Dunja Labović Begović, direktorica razvoja.
»Gazele so veliko več kot zelo uspešen zelen skupek številk«
Miran Lesjak, odgovorni urednik časnika Dnevnik, je na začetku prireditve dejal, da je Ljubljana gazelje mesto. »Zato, ker je tu zraslo kar nekaj znanih slovenskih gazel. Drugi razlog je, da se je mesto tudi zaradi gazel navzelo podjetniškega duha in se razvija smelo, hitro in uspešno. Tretji razlog je dva, tri kilometre stran, v Tehnološkem parku, kjer je Park gazel, poklon zlatim gazelam, ki so vzor slovenske odličnosti. Obeležje, ki je tam, je vizualizacija stališča, da so gazele nesmrtne in trajnostne zaradi poslovanja ter delovanja. Ko izbiramo najboljše med hitrorastočimi, veliko časa in premisleka posvečamo temu, kakšni so trajnostni potenciali podjetja in izgledi, da bo hitro in dinamično raslo tudi v prihodnosti. Vsem privoščim, da bi vaša podjetja rasla hitro in smelo še naprej,« je zaključil.
Zbrane je nato nagovoril Rok Pavlin, direktor Zbornice osrednjeslovenske regije. »V čast si štejem, da sem sodeloval v komisiji pri izboru regionalne gazele. Tako sem imel prav posebno priložnost, da sem podrobno videl, da so naše gazele, slovenska podjetja, veliko več kot zelo uspešen zelen skupek številk. Spoznali smo njihove zgodbe, temelje, realno sliko, vizijo, pa tudi vse, kar pogosto spregledamo: njihovo vračanje družbi in okolici, njihovo skrb za zaposlene in njihovo vztrajnost, da v tem mednarodno kruto konkurenčnem svetu vztrajajo in gradijo še naprej v lokalnem okolju,« je dejal.
»Vsi naši finalisti, pa tudi tisti, ki so bili zelo blizu finalu, si zaslužijo prav posebno spoštovanje. Izbira je bila zelo zahtevna in kompleksna. Zato jaz osebno, pa tudi kot predstavnik zbornice, čutim dolžnost, da najprej njihovo delovanje pohvalim, s svojim delom na vseh področjih pa si prizadevam, da bo naše gospodarsko okolje pripomoglo, da bodo slovenske gazele pravilo in ne posebnost,« je še izpostavil Pavlin.
Zbrane je z nagovorom pozdravil tudi podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek, pri katerem so se nominiranci pred prireditvijo zbrali na sprejemu. »Tudi mi v Ljubljani smo ponosni, da imamo take ljudi, z njimi je Ljubljana to, kar je in oni so lahko, kar so. Akcija, ki jo pelje Dnevnik, je svetla točka v današnjem času, in kaže, da ljudje vodijo z idejami, vrednotami in ustvarjajo zase in za skupnost. Hvala Dnevniku, da je trajnosten na svoji poti in prinaša dobre novice,« se je zahvalil.
Sledil je pogovor urednika projekta Gazela Antiše Korljana z nominiranci, ki so predstavili svojo dejavnost oziroma izdelke. »Hyla je številka ena v svetu. Ni edino podjetje s sesalnikom z vodnim filtrom, ima tekmece, a je prvo po prodaji. Izziv za Hylo je večanje proizvodnje, če ne bi uspeli dobavljati distributerjem, bi prišli v krizo,« je dejal direktor podjetja Hyla.
Vita Godec iz podjetja Lenis je povedala, da je prvi izziv dobava učinkovin, drugi pa cene zdravil oziroma zdravstvena blagajna, ki je zelo omejena. Marko Femc iz podjetja Plan-Net Solar pa je kot izziv navedel pridobivanje kadrov: »Kadrov elektro smeri je malo, zato smo se bili prisiljeni iz intenzivne proizvodnje usmeriti v sončne elektrarne, elektro mobilnost. Najprej smo na slovenski trg pripeljali sončne elektrarne, nato elektro polnilnice in baterije, nadaljevali smo s kitajskimi električnimi avtomobili.«
Podpora diplomacije podjetjem
Generalni direktor Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, dr. Slobodan Šešum, je predstavil podporo gospodarske diplomacije slovenskim podjetjem pri širitvi poslovanja na tuje trge in opisal načine delovanja gospodarske diplomacije, povezanost z mrežo diplomatsko-konzularnih predstavništev, konkretne primere podpore podjetjem preko projektnega gospodarskega sklada in dobre prakse pri internacionalizaciji slovenskih podjetij v tujini.
Udeležencem je pojasnil dosedanje aktivnosti ministrstva za krepitev gospodarskega sodelovanja Slovenije s tujino in predstavil prihodnje načrte. V tej luči je povabil podjetja k sodelovanju pri načrtovanih obiskih na visoki ravni, ki jih bo spremljala poslovna delegacija, in mednarodne poslovne dogodke, ki prav tako lahko pomenijo poslovno priložnost za podjetja.
Izjemnost gazel
Zlate, srebrne in bronaste gazele, ki so bile izbrane v vseh 23 letih, izstopajo po izredno visoki dodani vrednosti na zaposlenega, ki znaša skoraj 100.000 evrov, medtem ko je povprečna vrednost tega kazalnika v slovenskem gospodarstvu slabih 61.000 evrov.
Pohvalijo se lahko tudi s sorazmerno nizkim deležem dolgov v financiranju, ki znaša 21,34 odstotkov, na ravni celotnega gospodarstva pa je ta 44,62 odstotkov. Čisti poslovni izid na zaposlenega je v naših zlatih, srebrnih in bronastih gazelah kar 31.853 evrov, povprečje za slovensko gospodarstvo pa je 12.277 evrov.
Stabilnost gazeljih podjetij je kar 72-odstotna v primerjavi s 50-odstotno stabilnostjo slovenskih podjetij na splošno. To seveda vpliva tudi na povprečno mesečno plačo na zaposlenega, ki je v slovenskem gospodarstvu 2.218 evrov, v podjetjih, ki so dosegla naziv zlata, srebrna in bronasta gazela, pa skoraj za tisočaka višja, in sicer 3.168 evrov.
