»Ljubljana je polna izjemnih posameznic in posameznikov ter mednarodno uspešnih podjetij, vendar si jo želimo še tesneje povezati ter povzdigniti na raven prepoznavnega evropskega tehnološkega središča,« meni Nejc Palir, soustanovitelj središča Ljubljana.tech in direktor zavoda z istim imenom. V prvem letu delovanja bo središče, čigar pobudnik je podjetje 13|37, strateški partner pa družba BTC, gostilo več kot 50 brezplačnih dogodkov. Obetajo se celodnevne konference, hackathoni, srečanja skupnosti in predavanja priznanih mednarodnih strokovnjakinj in strokovnjakov iz sveta tehnologije. Pri tem bodo v Ljubljana.tech poskrbeli za celotno podporno okolje ter distribucijo izobraževalnih vsebin, ki bodo v digitalni obliki na voljo vsem zainteresiranim. Delovanje središča bo sicer vsebinsko usmerjal strokovni svet zavoda Ljubljana.tech, sestavljen iz posameznic in posameznikov, ki predstavljajo velik del tehnološke skupnosti.

Največ novih delovnih mest

Najbolj konkurenčna podjetja bodo namreč v prihodnosti tista, ki se bodo zavedala pomena dobrega tehnološkega kadra, vlagala vanj in z njegovo pomočjo reševala izzive sodobne družbe. Potreba po kadrih v tehnološki industriji pa je že danes velika – tako v Sloveniji kot tudi širše. V ZDA naj bi zaposlovanje v poklicih na področju računalništva in informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) od leta 2020 do 2030 naraslo za 13 odstotkov, kar je hitreje od povprečja za vse poklice. V Sloveniji pa je v raziskavi iz leta 2021, ki se nanaša na potrebe po kadrih na področju digitalnih profilov v slovenskih organizacijah, tretjina sodelujočih podjetij, ki se ukvarjajo z IKT dejavnostjo, napovedalo med 91- in 100-odstotno ali celo večjo rast potreb po zaposlenih. Ne glede na to pa se tehnološka skupnost v naši regiji že leta srečuje z določenimi izzivi. Palir je na nedavnem dogodku izpostavil, da so skupnosti v sektorju nepovezane, raven ozaveščenosti širše javnosti o kariernih priložnostih v tehnološki industriji pa nizka. »V sektorju je prisotna individualistična kultura z zaščitniškim odnosom do predajanja znanj in izkušenj, zaradi česar ni izkoriščen ves potencial industrije in regije,« ugotavljajo v Ljubljana.tech.

Povezovanje, ključ
za razvoj sektorja

Zakaj ravno naša prestolnica? Ljubljana je kot prostor za tehnološko središče izredno primerna, saj Slovenija nudi dober izobraževalni sistem, kakovostne pogoje bivanja za mlade, posameznice in posamezniki imajo visoko razvite podjetniške spretnosti, visoko raven znanja angleškega jezika. Prav zato so se v podjetju 13|37 odločili podpreti tehnološko središče v tej regiji. »Že od prvega obiska Slovenije sem navdušen nad lokalno tehnološko skupnostjo. Tukaj stremite k nadgrajevanju znanja in strokovnosti, kar je res navdihujoče in se odlično ujema z ambicioznim podjetjem, kot smo mi,« dodaja Micael Holmström, generalni direktor mednarodnega podjetja 13|37, prvi vlagatelj v iniciativo. Povezovanje je namreč eden od ključnih elementov za uspeh središča in posledično kakovosten razvoj tehnološkega sektorja v Ljubljani in širši regiji. Prvi takšen primer je strateško partnerstvo z družbo BTC, ki kot napredna in v prihodnost ter razvoj usmerjena družba že vrsto let podpira inovacije in prebojne rešitve. »S ponosom smo vstopili v strateško partnerstvo s podjetjem 13|37, s čimer nadaljujemo uresničitev vizije, da v BTC Cityju vznikne močna 'IT četrt'. Tako prispevamo svoj delež k razvoju tehnološke skupnosti v prestolnici in širše,« poudarja Miha Mermal, izvršni direktor za področje marketinga in trajnostnega razvoja v družbi BTC.

Naša prestolnica po novem Ljubljana.tech

Po besedah Žige Vajdiča, drugega soustanovitelja središča in strokovnega direktorja zavoda Ljubljana.tech, je središče namenjeno različnim ciljnim skupinam. Tujim in lokalnim podjetjem, ki želijo investirati v razvoj tehnološkega sektorja v regiji. Posameznicam in posameznikom, ki si želijo pridobivati nova znanja in izkušnje ter se povezovati in graditi odnose z drugimi posameznicami in posamezniki v sektorju. Skupnostim in njihovim organizatorjem, ki že delujejo v tehnološkem sektorju in potrebujejo prostor za nadaljnji razvoj. Predvsem pa marginaliziranim skupinam v sektorju, ki jih v preteklosti nismo dovolj nagovarjali. To so na primer ženske, mladi z manj priložnostmi in vsi drugi, ki se ne identificirajo z večinskim delom populacij. 

Priporočamo