Podnebne spremembe močno vplivajo na količino snega v Alpah, kar najizraziteje prizadene zimski smučarski turizem. Zato je 13 partnerjev iz šestih držav pred kratkim začelo izvajati projekt BeyondSnow, s katerim želijo pomagati zimskim turističnim destinacijam, da obdržijo in povečajo svojo privlačnost kljub vse manjši zanesljivosti snežne odeje.
Kot je pojasnil Klemen Klinar iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, ki je ena izmed dveh slovenskih partnerjev projekta, se bodo v triletnem projektu, ki zajema šest alpskih držav in ki je financiran iz evropskega programa Interreg Območje Alp, ukvarjali s tem, kako pomagati smučiščem na nizkih in srednjih nadmorskih višinah, da postanejo manj odvisna od snega in bolj odporna na podnebne spremembe.
Smučiščem na nižjih nadmorskih legah se namreč obratovalna sezona skrajšuje, s tem se pojavljajo težave pri financiranju in tudi dvomi v smiselnost vzdrževanja ter vlaganja v smučarsko infrastrukturo. Pojemanje turističnih tokov in velike težave pri amortizaciji naložb zmanjšujejo sposobnost preživetja zimskih turističnih središč, kar lahko dodatno prispeva k depopulaciji gorskih območij.
»V projektu bomo ustvarili orodja, ki bodo na podlagi podatkov pomagala skupnostim na območju nekega zimskošportnega centra sprejemati odločitve, v katero smer naj se razvijajo in kako naj razširijo sezono izven samega smučarskega obdobja,« je pojasnil Klinar.
Pri tem bo pomagal drugi slovenski partner v projektu, in sicer novogoriško podjetje Arctur, ki bo razvijalo digitalno orodje za pomoč političnim in gospodarskim odločevalcem pri odločanju, na kaj naj se posamezna destinacija osredotoči tako z vidika demografije kot z vidika prostorskega načrtovanja.
»Namen projekta je, da poskrbimo za ohranitev tudi manjših smučišč, da bodo z razširitvijo dejavnosti lahko še naprej obratovala in da bomo ohranili smučarsko tradicijo, ki je del naše alpske identitete,« je izpostavil Klinar.
Rešitve bodo koristile desetim projektnim pilotnim območjem, pa tudi vsem ostalim skupnostim v alpskem prostoru. V Sloveniji je pilotno območje Bohinj kot celota, kar pomeni, da bodo obravnavali vsa smučišča na destinaciji, od Vogla in Soriške planine do Kozjega hrbta na Kobli in smučišča Senožeta.
»Bohinj ima to srečo, da imamo Vogel, za katerega kaže, da bo kljub podnebnim spremembam lahko kot smučišče vztrajal še nekaj časa. Hkrati imamo Pokljuko, ki je prav tako obdarjena z naravnim snegom. Imamo pa tudi manjša smučišča, kjer so potrebna številna infrastrukturna vlaganja in umetno zasneževanje, da lahko zadostimo željam obiskovalcem,« je pojasnil direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.
Vesel je projekta BeyondSnow, da se bodo na podnebne spremembe, ki se bodo zgodile v srednjeročnem obdobju, lahko bolje pripravili. »Na področju smučanja bomo težko konkurirali, zato iščemo druge aktivnosti, ki bi tudi pozimi privabljale obiskovalce,« je izpostavil Langus. Hkrati upa, da bo projekt odgovoril tudi na vprašanje, kaj storiti z manjšimi smučišči.
»Z dobrim upravljanjem so na Kozjem hrbtu pokazali, da se da tudi takšno smučišče sorazmerno dobro upravljati in da obstaja interes za smuko na njem,« je dejal Langus in ocenil, da bo treba najti ravnovesje glede vlaganj nadaljnjih sredstev. »Verjetno se ne bo vlagalo veliko, ampak toliko, da se vsaj začetnikom, družinam, otrokom in šolskim skupinam omogoči smuko,« je ocenil.
