Družina Lukić je podjetje Lumar pod vodstvom Milana Lukića ustanovila leta 1993. Podjetje po željah kupcev razvija in gradi unikatne objekte, ki minimalno obremenjujejo okolje. Leta 2009 je že prejelo priznanje zlata gazela. V želji po hitrejši rasti so januarja 2012 lastništvo podjetja prodali avstrijskemu Green Building Group GmbH, vendar je zaradi velikih razvojnih razhajanj in poslovne stagnacije družina oktobra dobri dve leti pozneje lastništvo odkupila nazaj in samostojno nadgradila njegovo vizijo, ki jo udejanja s postopno rastjo prihodkov. Po ponovnem nakupu je sin Marko Lukić prevzel lastništvo in vodenje podjetja, ki je v zadnjih letih postalo tehnološko vodilni ter največji slovenski proizvajalec skoraj ničenergijskih montažnih lesenih objektov.
Nekoč dobavitelji, danes izvajalci na ključ
Podjetje je danes nekaj čisto drugega, kot je bilo leta 2009, ko so bili razglašeni za zlato gazelo, danes razlaga direktor Marko Lukić. »Takrat smo bili dobavitelji delov za tuje partnerje, danes pa smo izvajalci na ključ.« Na trgu nastopajo s hišami, velikimi med 120 in 140 kvadratnih metrov, ki vlagatelja stanejo približno 1800 evrov za kvadratni meter. Temu je treba prišteti še nakup in opremo parcele ter izdelavo temeljev, na katere hišo postavijo. »Lahko pa v projekt vstopimo tudi na točki nič, se pravi takrat, ko obstaja le želja graditi, ni pa še niti parcele. Tako lahko sodelujemo pri izboru in nakupu, pridobivanju dovoljenj in naprej pri gradnji,« pojasnjuje Marko Lukić. Na leto izdelajo oziroma dobavijo med 100 in 110 objektov, od podpisa pogodbe do vselitve pa mineta približno dve leti. Pomemben del tega časa gre za pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj, kar je po sogovornikovem mnenju veliko preveč. »Zbirokratiziranost in počasnost na tem področju sta katastrofalni.«
Lumar IG raste hitreje od konkurence, ker nenehno vlaga v preseganje pričakovanj kupcev. Energijo in znanje vlagajo predvsem v energetsko učinkovitost, kakovost zraka, dnevno svetlobo, toplotno ugodje in čim manjšo obremenitev okolja. Primer: skupna poraba električne energije za ogrevanje, toplo vodo in gospodinjstvo v 153 kvadratnih metrov veliki hiši je lani znašala 4400 kilovatnih ur oziroma 73 evrov na mesec.
»Prihajajo slabi časi«
Dnevnikova ekipa se je z Markom Lukićem srečala 1. julija, ko iz Nemčije še niso vsak dan prihajale zlovešče napovedi o ustavitvi povpraševanja v avtomobilski industriji. Ponavadi to za slovensko gospodarstvo – pa tudi za evropsko – ne pomeni veliko dobrega. In vendar je sogovornik ob začetku pogovora omenil, da na avstrijskem in švicarskem trgu že zaznavajo prva znamenja umirjanja povpraševanja. A ga to ne skrbi preveč, je dejal, saj jih kriza pred 15 leti ni pretirano prizadela, nasprotno. »V tistem obdobju, ko se je povsod okoli nas sesuvalo in podiralo, smo mi rasli.«
Ob proizvodnji in prodaji ima podjetje lasten arhitekturni biro, ki naročnikom pomaga pri uresničitvi idej, sicer po večini zaposlujejo lesarje, ekonomiste in gradbenike. Večjih težav pri zagotavljanju ustreznega strokovnega kadra nimajo. S finančno pomočjo soustvarjajo boljše življenjske razmere za številne posameznike v ožjem in širšem okolju podjetja, veliko dajo na razvijanje zdravega življenjskega sloga ter finančno podpirajo nekatera športna društva in projekte.
Trajnost ni modna muha
Podjetje je v Sloveniji in bližnjih evropskih državah do letos zgradilo več kot 2650 objektov, od teh je več kot 600 pasivnih. Veliko večino v njihovem poslovanju pomenijo bivalni objekti, ne delajo pa le tega. Letos so tako končali gradnjo vrtca v Selnici ob Dravi, ki je prvi skoraj ničenergijski leseni vrtec oziroma javni objekt v državi, v celoti zgrajen iz slovenskega lesa. Ob tem so sodelovali pri številnih pilotnih projektih, od prve aktivne hiše za poskusno bivanje in paviljona za Expo Milano do prve certificirane aktivne vzorčne hiše, grajene po konceptu Lumar Zero Emission Living. Za svoje tehnološke in arhitekturne rešitve ter kakovostno gradnjo objektov je Lumar IG prejel več kot 25 domačih in tujih nagrad, certifikatov in priznanj, med njimi znak kakovosti v gradbeništvu v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji, znaka CE in ŰA, certifikata Passivhaus in Green Star, nagrado za družbeno odgovornost horus, priznanja BestBuy Award in Qudal, priznanja za inovacije in nagrado nemškega gospodarstva. »Za nas trajnost ni zgolj modna muha, ampak je v DNK našega podjetja in v to vlagamo tudi ogromna sredstva,« pravi Marko Lukić. »Z dosedanjim poslovanjem smo dokazali, da je z jasno vizijo, dizajnom in tehnologijo ter zadovoljstvom tako kupcev kot zaposlenih mogoče tudi v tej panogi dosegati zelo dobre rezultate.«
Dejavnost gradnje objektov je organizacijsko in ekonomično najoptimalnejša v oddaljenosti do 500 kilometrov, zato bo Lumar IG povečal aktivnosti na celotnem krogu sosednjih držav, saj jih je večina del skupnega trga Evropske unije, ki daje velike spodbude trajnostnemu poslovnemu delovanju. Podjetje je vstopilo tudi v lastniško strukturo podjetja iQwood, ki izdeluje masivne stene brez lepil in kemikalij ter pomembno vpliva na uveljavljanje trajnosti – od hloda do hiše s slovenskim lesom.
Večletno načrtovanje trajnostnega delovanja je podjetje sprejelo leta 2018. Letos bo izpolnilo večino zadanih ciljev. Lani so sprejeli trajnostno poslovno strategijo za obdobje od leta 2024 do 2028 za uveljavljanje minimalnega ogljičnega odtisa v delovanju podjetja ter gradnji in življenjski dobi postavljenih objektov. Z zeleno zavezo bo podjetje leta 2025 postalo ogljično nevtralno ter samooskrbno z električno energijo. Lumar IG poslanstvo uveljavlja s sprejemanjem večletnih razvojnih strategij in vključevanjem v večletne mednarodne projekte za pospeševanje lastnega in družbenega trajnostnega razvoja. Delovanje stalno preverjajo in certificirajo zunanje neodvisne institucije. Dosežke podjetje tudi javno predstavlja ter tako z lastnim zgledom v družbi pospešuje uvajanje trajnostnih ESG-meril. Podjetje sodeluje s številnimi domačimi in tujimi izobraževalnimi ustanovami, od osnovnih in srednjih šol, univerz Princeton, Harvard in FH Joaaenum iz Gradca do slovenskih fakultet ter Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.
