Kot je v pozdravnem nagovoru na dogodku dejal odgovorni urednik časnika Dnevnik Miran Lesjak, je Ljubljana gazelje mesto. »Zato, ker je tu zraslo kar nekaj znanih slovenskih gazel. Drugi razlog je, da se je mesto tudi zaradi gazel navzelo podjetniškega duha ter se razvija smelo, hitro in uspešno. Tretji razlog je v Tehnološkem parku, kjer je Park gazel, poklon zlatim gazelam, ki so vzor slovenske odličnosti. Tamkajšnje obeležje je vizualizacija stališča, da so gazele nesmrtne in trajnostne zaradi poslovanja ter delovanja. Ko izbiramo najboljše med hitrorastočimi, veliko časa in premisleka namenjamo temu, kakšni so trajnostni potenciali podjetja in možnosti, da bo hitro in dinamično raslo tudi v prihodnosti. Vsem privoščim, da bi vaša podjetja rasla hitro in smelo še naprej ter da bi – če ne danes, pa jutri – bila zlate gazele,« je sklenil.
Gazele kot pravilo in ne posebnost
V nadaljevanju je zbrane pozdravil Rok Pavlin, direktor GZS Zbornice osrednjeslovenske regije, ki je dejal, da so gazele veliko več kot zelo uspešen skupek zelenih številk. »Spoznali smo njihove zgodbe, temelje, realno sliko, vizijo pa tudi njihovo vračanje družbi in okolici, skrb za zaposlene in vztrajnost, da v tem mednarodno kruto konkurenčnem svetu vztrajajo in gradijo še naprej v lokalnem okolju,« je povzel. »Vsi naši finalisti, pa tudi tisti, ki so bili zelo blizu finalu, si zaslužijo prav posebno spoštovanje. S svojim delom na vseh področjih si prizadevam, da bo naše gospodarsko okolje pripomoglo, da bodo slovenske gazele pravilo in ne posebnost,« je še poudaril. Zbrane je pozdravil tudi podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek, ki je nominirance in druge goste pred prireditvijo sprejel na magistratu. »Ta Dnevnikova akcija je svetla točka v današnjem času in kaže, da ljudje vodijo z idejami in vrednotami ter ustvarjajo zase in za skupnost. Hvala Dnevniku, da je trajnosten na svoji poti in prinaša dobre novice,« se je zahvalil.
Vsa tri nominirana podjetja so v pogovoru z voditeljema Anjo Hlača Ferjančič in Antišo Korljanom v nadaljevanju predstavila svojo dejavnost. Lenis je distributer neregistriranih zdravil, ki za poslovne partnerje opravlja cel nabor storitev, od regulative in papirologije do spremljanja neželenih učinkov zdravil. Kot je povedala njegova direktorica Vita Godec, gre za zdravila, ki na našem trgu nimajo dovoljenja za promet, ker je premajhen, da bi bil privlačen za vstop velikih farmacevtskih podjetij. »Na srečo je na voljo regulatorni obvod; mogoče je dobiti dovoljenje na agenciji za zdravila, ki omeji količino, čas prodaje in končnega kupca. Ta zdravila, ki še niso ali niso več dosegljiva ali je nastala motnja v preskrbi, poiščemo po svetu in jih pripeljemo v Slovenijo. Neregistrirana zdravila so začetek naše zgodbe, v našem portfelju so tudi registrirana zdravila, s katerimi oskrbujemo tudi druge trge jadranske regije in širšo vzhodno Evropo.«
Izzivi, s katerimi se srečujejo podjetja
Podjetje Hyla izdeluje visokozmogljive sesalnike z vodnim filtrom, ki so čistilniki zraka, pri čemer je v svoji tržni niši prvi na svetu. »Nismo edini s takšnim principom delovanja. Na svetu je še kar nekaj tekmecev, ki so nas kopirali, vendar smo po obsegu posla, ugledu blagovne znamke in dinamični rasti številka ena. To je rezultat več kot trideset let dela in razvoja,« je povedal direktor Janez Pogačar in na vprašanje, kaj je za podjetje največji izziv, odvrnil, da je to večanje proizvodnje, ki mora slediti povečanju povpraševanja. »V zadnjem letu smo zrasli za sto odstotkov, napovedi za prihodnost so podobne. Če ne bi zmogli dobavljati izdelkov našim distributerjem, bi prišli v krizo. Ker pa smo pripravljeni na vzpone in padce v poslovanju, tudi te izzive lahko obvladujemo.« Za Lenis so bile največji izziv motnje v preskrbovalni verigi z zdravili zaradi brexita in covida-19, rešujejo jih z alternativnimi viri, drugi izziv pa so cene zdravil oziroma omejena zdravstvena blagajna, ker so določena zdravila, na primer za redke bolezni, zelo draga, je dejala direktorica.
Plan-net Solar je prehodil pot od elektroinštalacij do fotovoltaike do polnilne infrastrukture, storitev souporabe vozil in zastopanja kitajskih avtomobilskih znamk. Njegov direktor Marko Femc se je pogovoru pridružil po spletni povezavi iz Torina. Največji izziv podjetja je trenutno dobiti dovolj kvalificiranega kadra. Zaposlili bi sto elektromonterjev, a jih ne dobijo. Tudi sicer na področju obnovljivih virov energije močno primanjkuje kadrov, »zato smo bili prisiljeni spremeniti strategijo iz delovno intenzivne v trgovsko panogo«. Odločili so se za elektromobilnost in začeli uvažati električna vozila iz Kitajske. »Ko smo jih pred leti začeli prodajati, nihče ni verjel, da so električna vozila naša prihodnost. Kitajska je pri proizvodnji teh in na splošno pri razvoju gospodarstva daleč pred nami, pri tem pa jim ne gre za zaslužek, na prvem mestu je čistejše okolje. Evropa je za kitajska vozila uvedla 30-odstotne in še višje carine, s katerimi bi rada ustavila hitri kitajski vlak,« je razložil Femc in dejal, da carine niso primerne. Ko je Kitajska začela v državo vabiti avtomobilsko industrijo, je bil pogoj polovično lastništvo kitajskih in evropskih podjetij. Enako bi lahko Evropa zahtevala od kitajskih proizvajalcev, da bi določen delež vozil, ki jih prodajo v Evropi, tukaj tudi izdelali, s čimer bi pospešili zaposlovanje in razvoj, meni.
Več dialoga med državo in gospodarstvom
Slovensko gospodarstvo je v zanimivem položaju – po eni strani je zaposlenost visoka, po drugi prihajajo iz Nemčije slabe novice, da so podjetja začela zniževati naročila. Kaj sogovorniki menijo o ohlajanju gospodarstva? Janez Pogačar pravi, da za Hylo gospodarsko dogajanje ni tako pomembno, nihanja prihajajo v valovih, čemur se prilagajajo in na današnje razmere kljub vsemu gledajo optimistično. Po mnenju Vite Godec bazen zaposlenih v naravoslovnem sektorju še ni tako prazen, bi si pa želela nižje obdavčitve dela. Dobro podjetje bo vedno našlo kadre, meni, če jih ne, jih bo pa vzgojilo. Sicer si želi več dialoga med državo in gospodarstvom predvsem glede zakonodaje. Marko Femc pravi, da nas v prihodnjih dvajsetih, tridesetih letih čaka še veliko dela na področju obnovljivih virov energije, elektrifikacije in okrepitve omrežja, ker imamo v državi manj kot 10 tisoč električnih vozil, obeta pa se jih seveda bistveno več. Opozarja, da bi morala biti naša politika, ker je Slovenija v Evropski uniji, ki teče hitreje, pogumnejša in slediti sodobnim trendom članic na vseh področjih. Kritičen je do države, ki zavira razvoj in nova delovna mesta z omejevanjem zazidljivih zemljišč za gradnjo gospodarskih objektov.
Pogovoru se je pridružil tudi Slobodan Šešum, generalni direktor direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, ki je podjetjem zagotovil vso podporo pri nastopih na tujih trgih. Če imajo težave pri sodelovanju s tujimi partnerji (Vita Godec je povedala, da si vrata do njih kljub pomoči države in različnih interesnih združenj odpirajo predvsem sami z dobrim delom), jim prisluhnemo, kaj potrebujejo in podpiramo njihovo ambicioznost, je dejal. Izpostavil je, da je mogoče sofinancirati sprejeme na veleposlaništvih, kjer se podjetja lahko predstavijo potencialnim partnerjem, katerih udeležbo predlagajo sama. Pomagajo jim lahko tudi pri organizaciji obiska večjih podjetij. Dodal je še, da se s Kitajsko, na kar je opozoril Marko Femc, vzpostavljajo trdnejši gospodarski odnosi. V sklopu obiska ministrice za zunanje in evropske zadeve Tanje Fajon aprila letos je bilo tam na obisku 64 podjetij, ki so imela priložnost splesti poslovne vezi. Srečanja so bila organizirana tudi v osrednji Aziji in v Koebenhavnu, in to prav na pobudo podjetij, je sklenil Šešum.
