Zaradi posledic kajenja vsako leto umre okoli osem milijonov ljudi. Da bi zmanjšali pogostost obolevanja za rakom in drugimi boleznimi, evropska komisija posodablja direktivo obdavčitve tobaka iz leta 2011. Po poročanju britanskega časnika Financial Times, ki se je seznanil z osnutkom sprememb načrtovanih obdavčitev, se bodo najnižje trošarine za zavojček 20 cigaret povečale z 1,8 na 3,6 evra. S tem bi cigarete podražilo več vzhodnoevropskih državah, kjer se zavojček cigaret prodaja tudi pod tremi evri. Višje trošarine bi pripeljale tudi do občutnih podražitev cigaret v nekaterih državah, kot sta Avstrija in Luksemburg, kjer so cene, upoštevaje dohodke prebivalstva, nizke. Po ocenah evropske komisije naj bi povišanje trošarin državam članicam EU prineslo dodatnih 9,3 milijarde evrov davčnih prihodkov na leto.
Generacija brez tobaka
Temeljni cilj nove trošarinske zakonodaje je doseči, da bi do leta 2040 zaživeli skoraj brez tobaka. Takšen cilj izhaja tudi iz najnovejše slovenske strategije za zmanjševanje posledic rabe tobaka, ki jo je vlada sprejela maja letos. To pomeni, da delež prebivalcev držav članic EU, starejših od 15 let, ki bodo uživali tobačne izdelke, po letu 2040 ne bo presegal petih odstotkov. Zdaj tovrstne izdelke konzumira približno četrtina prebivalstva.
Sprememba direktive EU bo trošarinsko politiko za cigarete uskladila tudi s tobačnimi izdelki na segrevanje, ki se uporabljajo s posebnimi napravami za segrevanje tobaka, in elektronskimi cigaretami, poznanimi kot vape, saj so odločevalci po svetu zaradi popularnosti tovrstnih izdelkov med mlajšo populacijo zaskrbljeni. Močnejše elektronske cigarete naj bi bile obdavčene s 40-odstotnimi, manj močne pa z 20-odstotnimi trošarinami, za tobak na segrevanje pa je predvidena 55-odstotna dajatev oziroma 91 evrov za 1000 kosov, je poročal Financial Times. O razširjenosti uporabe elektronskih cigaret, tudi v nižjih razredih, sicer prihajajo številna opozorila iz slovenskih osnovnih šol.
Po podatkih iz strategije se razširjenost kajenja med mladostniki zmanjšuje že daljše obdobje: leta 2014 jih je vsaj enkrat na teden kadilo 13,1 odstotka, leta 2018 pa že 8,8 odstotka 15-letnikov. Ker po 25. letu starosti raziskovalci ne zaznavajo več začetkov kajenja, so otroci, mladostniki in mladi odrasli ključna ciljna skupina za zmanjševanje razširjenosti kajenja in uporabe novih tobačnih ter povezanih izdelkov. Leta 2020 je v Sloveniji kadila približno petina odraslih prebivalcev v starosti od 18 do 74 let. Spodbudno je, da med odraslimi prvič po daljšem obdobju in v času uvajanja novih zakonodajnih ukrepov nadzora nad tobakom ugotavljamo znižanje odstotka vseh kadilcev skupaj. Še leta 2014 je namreč kadila približno četrtina odraslih prebivalcev Slovenije.
Pri cenah tobačnih izdelkov v EU se Slovenija uvršča na spodnji del lestvice, kar velja tudi za obdavčitev tobačnih izdelkov, je razvidno iz zbranih podatkov v strategiji. Trošarina za 1000 cigaret se je aprila letos s 123 evrov povišala na 126 evrov. To pomeni, da trošarina za zavojček 20 cigaret znaša 2,52 evra, kar je bistveno manj od predvidene najnižje trošarine v prenovljeni direktivi.
V načrtih finančnega ministrstva iz oktobra je bilo predvideno, da se trošarine decembra povišajo na 131 evrov, aprila prihodnje leta na 135 evrov, novembra pa na 139 evrov za 1000 cigaret, kar pomeni, da bi samo trošarine za zavojček cigaret znašale 2,78 evra. Toda vlada je pred enim mesecem prekinila obravnavo predloga. Po pojasnilih finančnega ministrstva se trošarine letos ne bodo spreminjale. »Z vidika fiskalne kot tudi zdravstvene politike je zvišanje predvideno prihodnje leto, vendar višina še ni sprejeta.«
V preteklem letu je bilo pri tobačnih izdelkih pobranih 422,2 milijona evrov trošarin, kar je bilo dobrih 25 milijonov evrov več kot leto pred tem. V letošnjem letu bo izkupiček za proračun višji od lanskoletnega, saj je bilo v prvih desetih mesecih pobranih že skoraj 400 milijonov evrov trošarin. Povišujejo se tudi trošarinski prihodki od prodaje elektronskih cigaret. Leta 2020 iz tega naslova ni bilo pobranih niti 3000 evrov trošarin, lani je bilo pobranih slabih 142.000 evrov, od januarja do septembra letos pa 1,41 milijona evrov.
Po pojasnilih družbe Tobačna Ljubljana, ki je v lasti multinacionalke Imperial Tobacco Group – ta je leta 2004 v Sloveniji ukinila proizvodnjo – se je v preteklosti izkazalo, da visoki dvigi trošarin ljudi ne spodbujajo k prenehanju kajenja, ampak imajo za posledico upad trga in povišanje ilegalnega trga ob razmeroma nespremenjeni porabi. V Tobačni Ljubljana ocenjujejo, da je celoten vnos – legalen in ilegalen – tobačnih izdelkov v Slovenijo več kot 14-odstoten, pri čemer je ilegalen skoraj osemodstoten.
Tihotapljenje tobačnih izdelkov
Kot so povedali na Fursu, različne cene oziroma davčne obremenitve med državami v soseščini spodbujajo čezmejne nakupe. »Tihotapljenje velikih količin nezakonitih tobačnih izdelkov, zlasti v zabojnikih, je po naših ugotovitvah v nadzoru danes manj pogosto. Vse pogostejše pa so dejavnosti manjšega obsega, ki se odražajo v večkratnih prehodih meje z manjšimi količinami tobačnih izdelkov in tihotapljenju manjših količin tobačnih izdelkov v vseh oblikah transporta. Evropska komisija in države članice ugotavljajo sistematično zlorabo veljavne čezmejne ureditve nakupovanja trošarinskih izdelkov (alkohola, tobaka in tobačnih izdelkov), kar povzroča izgubo prihodkov in negativno vpliva na nacionalno javno zdravje,« so pojasnili na Fursu.
Podpisi sporazumov med EU, državami članicami in proizvajalci tobačnih izdelkov, tako pravijo na Fursu, so pomembno prispevali v boju proti nedovoljeni trgovini. Zasežejo manj tobačnih izdelkov znanih blagovnih znamk. Po drugi strani v zaseženih količinah tobačnih izdelkov čedalje bolj prevladujejo cenene cigarete in ponaredki slabše kakovosti z nižjo ceno, ki evropskim in nacionalnim regulativnim organom prinašajo nove izzive. Uspeh tobačnih sporazumov pa je povzročil pojav fenomena »poceni bele cigarete«. Te so zakonito proizvedene v tretjih državah, vendar so namenjene tihotapljenju v druge ciljne države, kjer je njihov zakoniti trg običajno omejen ali pa ga sploh ni. Njihov izvoz je lahko zakonit, dajatve v državah proizvajalkah so običajno plačane, toda njihov uvoz v ciljne države in prodaja v njih sta nezakonita in potekata brez plačila dajatev. Na Fursu so letos zasegli 100.800 kosov poceni belih cigaret, 238.340 kosov uveljavljenih mednarodnih tobačnih proizvajalcev in 999.400 cigaret uveljavljenih tobačnih proizvajalcev. Zasegli so tudi skoraj 51 ton raznih vrst tobaka in več kot tisoč elektronskih cigaret.
