Vprašanje, kako trajnost poveča vrednost podjetja, je bilo rdeča nit Zelenega zajtrka, ki ga je v Kristalni palači organiziralo CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo. Nastopili so strokovnjaki, ki so bili tudi gostje nedavnega Blejskega strateškega foruma. Med njimi Alain Mulder, generalni direktor Institute of Management Accountants za Evropo, ki je opozoril, da so preobsežne regulacije pri trajnostnem poslovanju lahko veliko breme za majhna in srednja podjetja in se jim je treba zato izogniti. Po drugi strani pa je javnost naklonjena storitvam in izdelkom, ki so trajnostni. »Za trajnostne izdelke je 80 odstotkov potrošnikov pripravljenih plačati več.« Steven Mynt, gostujoč profesor z angleške Univerze v Surreyju, je poudaril, da vrednote trajnostnega poslovanja v praksi najbolje delujejo takrat, kadar jih posamezniki ponotranjijo, torej vzamejo za svoje tudi v zasebnem življenju. »Kot podjetje moraš kratkoročno biti profitabilen, dolgoročno mišljenje pa je tisto, kjer sta nujno zajeta trajnost in njena načela.« Projekti zelene transformacije pač morajo biti donosni. »Nobenega smisla nima imeti zeleno podjetje, če to pristane v bankrotu,« meni tudi direktor podjetja Trimo Group Božo Černila.
Trajnost v marketingu
Trajnostna transformacija je sistemska naloga in marketing je del sistema v podjetju. »To pomeni, da tudi marketing mora biti del teh sprememb in nove trajnostne principe ter načela delovanja aplicirati v lastnem delovanju, kar se odraža na dveh nivojih: kako vse marketinške aktivnosti snovati in izvajati skladno s trajnostnimi standardi ter kako marketinško podpreti trajnostne akcije in ukrepe, torej tiste, ki soustvarjajo trajnostno družbo in gospodarstvo. Žal je v Sloveniji marketing, tudi ko govorimo o trajnosti, še vedno večinoma zgolj v službi profita. O tej temi 7. oktobra pripravljamo tudi dogodek, skupaj z Marketing magazinom, da naredimo odličen prvi korak k ustvarjanju teh premikov,« pojasnjuje Meta Pavlin Avdić, strateška direktorica v prvi.prvi. Za konkretne premike v trajnostno družbo moramo doseči, nagovoriti, ozavestiti, motivirati in podpreti splošno javnost, da se spremembe lahko zgodijo. Marketing kot industrija pa ima v rokah vsa orodja in znanja, ki jih potrebujemo za ustvarjanja trajnostnega življenjskega stila potrošnikov, s tem pa tudi veliko odgovornost.
Poslovno izobraževanje
»Trajnostni poslovni modeli so ključ do prihodnosti, po kateri vsi hrepenimo. Na IEDC – Poslovni šoli Bled se trudimo zagotavljati izobraževanje, ki je ne le kakovostno in relevantno, temveč odraža tudi realne izzive sodobnega sveta,« pravi prof. Danica Purg, direktorica IEDC. Dodaja, da mora izobraževanje temeljiti na vrednotah, ki spodbujajo odgovorno poslovanje, etično vodenje in dolgoročno vrednost za vse deležnike. »S takim pristopom udeležencev študija ne opremljamo le z znanjem, ampak jih tudi usmerjamo k ustvarjanju pozitivnih sprememb v družbi. Trajnostno razmišljanje je v središču našega pedagoškega pristopa.« Njihova zavezanost trajnostnemu razvoju že prinaša pomembne rezultate, kar potrjujejo mednarodna priznanja, kot sta visoka uvrstitev na lestvici WURI (lestvica, ki v ospredje postavlja inovativnost in kreativnost menedžerskih šol ter njihov pozitiven vpliv na razvoj in dosežke v različnih družbenih domenah, kot so trajnostni razvoj, krizni menedžment, posredovanje pravih vrednot udeležencem študija ipd.) in naziv prvega šampiona PRME v srednji in vzhodni Evropi, ki ga vsako leto podeljuje Odbor Združenih narodov za odgovorno poslovno izobraževanje. S tem tudi Slovenijo postavljajo med vodilne gradnike prihodnosti, ki bo bolj trajnostna, pravična in vključujoča.
