Tradicionalno bodo dividendne donosnosti delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, tudi letos razmeroma visoke. Če vzamemo trenutno povprečno dividendno donosnost petsto največjih ameriških podjetij, ki so vključena v indeks S&P 500, v višini 1,6 odstotka, bodo dividendni donosi delnic slovenskih blue chipov za nekaj odstotnih točk višji. Izrazito višji so tudi v primerjavi z delnicami velike večine podjetij, ki so vključena v druge globalne indekse.

Po pojasnilih vodje upravljanja delniških naložb v družbi Generali Investments Aleša Lokarja je struktura podjetij, katerih delnice kotirajo na Ljubljanski borzi, drugačna od strukture delnic na številnih borzah v tujini. Na Ljubljansko borzo namreč niso uvrščene delnice nobenega tehnološkega podjetja, v ključne borzne indekse po Evropi pa je tovrstnih podjetij, ki zelo znižujejo dividendne donose, vključenih približno 10 odstotkov. Takšna podjetja ustvarjene dobičke večinoma investirajo, s čimer se dividendne donosnosti znižujejo, je dejal Lokar.

Eden pomembnejših razlogov, da so dividendne donosnosti podjetij v tujini nižje kot v Sloveniji, je po njegovih besedah ta, da podjetja v tujini odkupujejo lastne delnic. »Veliko podjetij po svetu, ki dosegajo zrelejšo fazo razvoja, se odloča za kombinacijo izplačila dobičkov – nekaj ga namenijo za izplačilo dividend, nekaj za nakupe lastnih delnic. Po drugi strani so nakupi lastnih delnic v Sloveniji redki in v majhnih količinah. V zadnjem času je pri odkupovanju lastnih delnic aktivna Krka. Ker odkupovanja lastnih delnic v Sloveniji skorajda ni, se dobički izplačujejo skozi dividende, in posledično so dividendni donosi višji.« Nižje ko je vrednotenje delnic, višji so dividendni donosi, če podjetje ustvarja dobiček.

Vmešavanje države

K višjim dividendnim donosnostim v Sloveniji, je nadaljeval Lokar, prispeva tudi nižje vrednotenje podjetij, kar dividendno donosnost matematično poviša. »Slovenska podjetja so v evropskem merilu majhna, z nižjo tržno kapitalizacijo, delnice so manj likvidne, skozi perspektivo evropskih in ameriških vlagateljev je slovenski kapitalski trg manj varen trg. Država se pogostokrat vmešava v poslovanje podjetij; zamrznitev cen goriv je vplivala na poslovanje Petrola, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo vplivala na poslovanje zavarovalnic,« je dejal Lokar. Poudaril je, da je v Evropi je takšnega vmešavanja, ki nazadnje rezultira v tem, da vlagatelji takšne države ocenjujejo kot bolj tvegane, manj. Če so države bolj tvegane, pa so vlagatelji za delnice v teh državah pripravljeni plačati manj. Za slovenski kapitalski trg je značilno, da so na njem prisotni predvsem lokalni vlagatelji in nekaj hrvaških pokojninskih skladov, drugih tujcev skoraj ni, je pojasnil Lokar. »Dnevni promet z delnicami Krke v višini milijona evrov je visok, pri podjetju Apple se lahko tolikšen promet obrne v dveh minutah. Razni skladi opravljajo tudi po stomilijonske posle z obveznicami,« je dodal Lokar.

Naložbe v delnice na splošno veljajo za bolj tvegane. Po besedah Lokarja se vlagateljem, ki so dolgoročno usmerjeni, naložbe v delnice, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, splačajo. »Podjetja se razvijejo in rastejo, dividende se povečujejo. V Sloveniji je problem, da imamo precejšnje prihranke v depozitih in nepremičninah. Ker imamo zelo neugodno razporeditev prihrankov, ti prinašajo manj, kot bi sicer lahko. Iz izračuna, ki smo ga v Generali Investments naredili pred dvema letoma, je razvidno, da bi imeli varčevalci, če bi od velike finančne krize leta 2008 deset odstotkov prihrankov usmerili v delnice globalnih borznih indeksov, namesto da so jih držali v depozitih, nekaj milijard evrov več prihrankov,« je dejal Lokar.

Vrtimo se v začaranem krogu

Po njegovih pojasnilih so Slovenci po eni strani izrazito konservativni, po drugi strani pa zelo »podivjani« vlagatelji. Po deležu vlaganj v vrednostne papirje na Balkanu v letih 2005 in 2006 in aktualnih vlaganjih v kriptovalute se uvrščamo v svetovni vrh. »Številni vlagatelji imajo 95 odstotkov prihrankov v depozitih, za pet odstotkov pa si rečejo, da jih lahko zaigrajo, in jih vložijo v kriptoposle. Manjka pa sredina, da bi 20, 25 odstotkov prihrankov vložili v kakšen globalni delniški ali obvezniški sklad. V zadnjem desetletju so tudi obveznice prinesle več kot depoziti,« je povedal Lokar.

Predvsem bi bilo treba več vlagati v izobraževanje, povečati finančno pismenost prebivalstva, s čimer bi se lahko izognili zgodbam, kot je švicarski frank, je prepričan Lokar. S finančnim opismenjevanjem bi morali začeti že v osnovnih šolah. 

Priporočamo