Pri številnih odmevnih prevzemih v Sloveniji so bili majhni delničarji iztisnjeni iz lastniške strukture podjetij, pri čemer so nemalokrat prejeli mizerna plačila za odkup delnic, ki so jih imeli v lasti. Ker so bili v Vseslovenskem združenju malih deležnikov (VZMD) prepričani, da je bila malim delničarjem izplačana prenizka odpravnina za delnice, so na sodišča vlagali tožbe in poželi številne uspehe.
Potem ko je VZMD vrsto let vsakokratne predstavnike izvršne in zakonodajne oblasti opozarjal tudi na »nezaslišane pravne vrzeli, ki so jih v vsem tem času z arogantnim posmehom izkoriščali posamezni prevzemniki in večinski lastniki delniških družb«, so pred dnevi stopile v veljavo spremembe zakona o gospodarskih družbah (ZGD), po katerih glavni delničar ne bo več mogel v nedogled zavlačevati in celo dokončno ustaviti postopka sodne preveritve denarne odpravnine v primerih, ko delničarje razlasti oziroma iztisne ali jim ponudi neprimerne pogoje za izstop iz družbe. »Po dolgoletnih prizadevanjih, številnih predlogih in utemeljitvah VZMD so bile pri pripravi tokratne novele zakona o gospodarskih družbah upoštevane nekatere bistvene pripombe in opozorila naših strokovnih sodelavcev,« je povedal predsednik VZMD Kristjan Verbič. Ob tem je dodal, da je ključna novost, da glavni delničar oziroma več kot 90-odstotni lastnik družbe, ki je iztisnila male delničarje, ne more več zadržati sodnega postopka, če ne izpolni zakonskih obveznosti po nalogu sodišča glede plačila določenih stroškov.
Primerna odpravnina tudi
v drugih postopkih
VZMD sodne postopke za preveritev ali določitev primerne denarne odpravnine sproži v različnih primerih, ne zgolj ob iztisnitvi malih delničarjev iz družbe. Tovrstnih postopkov se na primer poslužuje tudi, kadar mali delničarji od glavnega delničarja, ki obvladuje več kot 90 odstotkov delnic, zahtevajo izstop iz družbe (odkup njihovih delnic), vendar jim z njim ne uspe doreči primerne cene, je dejal Verbič. Podobno je tudi v primerih, ko se mali delničarji ne strinjajo z določenimi sklepi skupščine, recimo o umiku delnic z borze, preoblikovanju družbe, pripojitvah. Postopki lahko trajajo leta, lahko pa se zaključijo relativno hitro, sploh kadar na drugi strani obstaja pripravljenost za sodno ali zunajsodno poravnavo oziroma konstruktivni dogovor, je dodal Verbič.
S prvim primerom prenizko določene cene so se v VZMD srečali že leta 2006, v primeru družbe Aktiva Invest, ki je imela skoraj 38.000 malih delničarjev. Potem ko je glavni delničar Aktiva Holdings iz Nizozemske na skupščini določil odpravnino 2,5 evra za delnico, so po pogajanjih čez eno leto delničarji prejeli 6,26 evra za delnico. Eden od prvih sproženih primerov preizkusa denarne odpravnine na sodišču je bil primer SCT, je dejal Verbič, a so na koncu dosegli le pirovo zmago. Namesto prvotnih 26,74 evra za delnico leta 2007 je odpravnina sicer znašala 78,32 evra za delnico, kar pomeni, da bi moralo 563 nekdanjih malih delničarjev prejeti dodatnih 1,8 milijona evrov. Toda sodišče je o zadevi odločilo leta 2011, tik pred stečajem SCT, h kateremu je bil po iztisnitvi pripojen glavni delničar, družba Delfi. Zato kljub pravnomočni sodbi mali delničarji niso prejeli dodatnih sredstev.
Od deset do več sto odstotkov višji izkupiček
Na sodišču dosojene dodatne odpravnine za delnice malim delničarjem se gibljejo v višini nekaj deset pa tudi nekaj sto odstotkov prvotne odpravnine. V ACH denimo je prvotna odpravnina znašala 83 evra za delnico oziroma 3,7 milijona evrov skupaj za male delničarje, medtem ko je sodišče odločilo, da jim pripada dobrih 41 odstotkov višja odpravnina. Za dobro tretjino višjo odpravnino je sodišče malim delničarjem dosodilo pri prevzemu Dinosa in Colorja Medvode. Pri prevzemu družbe Tekstina so mali delničarji nazadnje, na podlagi odločitve sodišča, izkupiček povečali za 418 odstotkov. Med znanimi podjetji, pri katerih je VZMD na sodišču uspešno zaključil postopke z dodatno denarno odpravnino iztisnjenih delničarjev, so Hit Alpinea, Ilirija, Kompas, Kovinoplastika Lož, RTC Krvavec, Trimo … Med primeri preveritve denarne odpravnine, ki jih trenutno vodi VZMD, so prevzemi Mercatorja, KD Group, Gorenjske banke ...
Po pojasnilih Verbiča v zadnjem obdobju opažajo več preoblikovanj delniških družb v družbe z omejeno odgovornostjo, pri čemer se pojavljajo podobni problemi in sorodni postopki kot v primeru iztisnitev delničarjev. Po spremembah zakona o gospodarskih družbah v VZMD upajo, da bo čim prej prišlo tudi do sprememb zakona o prevzemih, kjer je stanje še bolj skrb zbujajoče.
