Tehnologija in finance sta zelo različni panogi, a imata eno pomembno skupno lastnost. Sta največji in najpomembnejši v globalnih delniški indeksih in imata kot taki moč, da diktirata smer delniškim trgom. Tehnološka panoga je po veliki finančni krizi v letih 2008 in 2009 blestela in tudi epidemija ji je šla precej na roko, medtem ko nekatere finančne družbe še danes niso povsem prebavile zablod izpred velike finančne krize. A zgodba se je začela obračati z rastjo obrestnih mer, saj višje obrestne mere finančnim družbam prinašajo višje dobičke, tehnološkim družbam pa dražijo poslovanje.
Zato je bilo obdobje od začetka leta 2022 pa vse do konca januarja 2023 nenaklonjeno tehnologiji, ki je v tem obdobju utrpela 20-odstotni upad, finančne delnice pa so v tem zaostrenem okolju prinesle pozitiven, skoraj 5-odstotni prirast. Tudi v začetku leta 2023 je bila finančna panoga ena izmed najboljših med vsemi globalnimi panogami, še zlasti v Evropi. A zgodba se je v začetku marca obrnila. Tako so tehnološke delnice zadnji mesec pridobile nekaj odstotkov, finančne pa izgubile kar 12 odstotkov. Ko se je že zdelo, da bo zmagovalno žezlo kapitalskih trgov energetska panoga letos predala finančnemu sektorju, se danes, le mesec dni pozneje, to zdi nemogoča naloga. Skrhano in težko pridobljeno zaupanje, ustvarjeno po veliki finančni krizi, se je zopet sesedlo. Zaradi zelo podobnih razlogov kot leta 2008.
Vlagatelji so omajano zaupanje »nagradili« z odprodajami predvsem bančnih delnic. A ker so tokrat vsaj za kratko bili pod vprašajem celo depoziti, se je del denarja preselil nazaj na kapitalski trg, poleg obveznic tudi v delnice predvsem velikih tehnoloških podjetij. Apple, Microsoft in podobna podjetja so bili v očeh vlagateljev varnejši kot depoziti pri največjih ameriških bankah. To je svojevrsten paradoks, ki je očitno zaskrbel tudi centralne bančnike. Zato so pohiteli z garancijami in reševanjem bank. Tudi pregovorno počasna Evropa (Švica) je podobno rešitev za Credit Suisse našla čez noč. Ker zgodb o majavih bankah kar noče biti konec, so pretekli konec tedna morali posredovati celo največji. Govorice o težavah Deutsche Bank je moral zatreti kar nemški kancler. To kaže, da države in centralne banke v informacijski dobi niso pripravljene na izzive tehnološke dobe. Danes se informacije (tudi lažne) lahko preko socialnih omrežij razširijo kot požar v le nekaj urah, banke pa lahko izgubijo dragocen vir financiranja v obliki depozitov čez noč ali konec tedna z le nekaj kliki. Načini reševanja finančnega sistema s pristopi iz 80. ali 90. let se zato zdijo brezupno počasni in zastareli. Vlagatelji posledično raje zmanjšajo tveganje in se preselijo v panoge, kjer so sistemska tveganja manjša.
Če obenem neki drug del trga, v našem primeru tehnološki sektor, lahko ponudi še dobre in privlačne zgodbe, kot so digitalizacija, umetna inteligenca, chatGPT, in s tem prihodnjo rast, je premik kapitala samoumeven. Prihodnost seveda ni napisana in precej redko se odvije v skladu z našimi pričakovanji, a slika se trenutno zdi dovolj privlačna, kljub grožnji mile recesije, da jo vlagatelji podpirajo. Pričakujemo lahko, da bodo tehnološka podjetja v prihajajočih tednih in mesecih, v nasprotju s finančnimi delnicami, pritegnila dodatni kapital in posledično prinesla večji donos. Kljub nadpovprečnim vrednotenjem oziroma naši oceni, da so delnice relativno drago ovrednotene, imamo vlagatelji očitno raje podjetja in panoge s stabilnejšimi donosi kot tista, ki sicer lahko ponudijo visoke dividende, a slednje močno nihajo. Volatilnost, kot rečemo strokovno tem nihanjem, je le redko zaveznik vlagateljev. K temu lahko dodamo še dejstvo, da učinek višjih obrestnih mer še ni povsod viden v polni meri, a se zdi, da bi banke v tem okolju lahko imele večje težave kot tehnološka podjetja. Odločitev med obema največjima panogama gre zato v prid tehnološkim delnicam.
