Število delovno aktivnih oseb je februarja doseglo 928.860, kar je za 2169 oseb ali 0,2 odstotka več kot januarja in za 16.254 oseb ali 1,8 odstotka več kot februarja lani. Zaradi januarskega 0,9-odstotnega padca pa je februarsko število še vedno za 6488 oseb ali 0,7 odstotka manjše od decembrske rekordne vrednosti 935.344 delovno aktivnih oseb.
V februarski mesečni primerjavi je bilo po pojasnilih statistikov več tako zaposlenih kot samozaposlenih. Število je naraslo za 0,2 odstotka 829.895, drugih pa za 0,3 odstotka na 98.965. V primerjavi z lanskim februarjem je bilo število prvih višje za 1,7 odstotka, drugih pa za 2,4 odstotka.
Delovno aktivnih moških je bilo februarja 510.789, kar je 0,2 odstotka več kot januarja, delovno aktivnih žensk pa 418.071 ali 0,3 odstotka več kot januarja. V medletni primerjavi je bilo število delovno aktivnih moških večje za 1,8 odstotka, število delovno aktivnih žensk pa za 1,7 odstotka.
Število delovno aktivnih se je februarja v primerjavi z januarjem povečalo v večini dejavnosti, razen v predelovalnih dejavnostih, trgovini, vzdrževanju in popravilih vozil, poslovanju z nepremičninami ter oskrbi z električno energijo, plinom in paro, kjer pa so bili padci majhni. Še najbolj je upadlo v predelovalnih dejavnostih, in to za 0,1 odstotka na 211.545 oseb. Medletno je bilo v tem sektorju število večje za 1,1 odstotka.
Rast je bila po drugi strani največja v gradbeništvu, kjer je na mesečni ravni dosegla 1,3 odstotka, v medletni primerjavi pa 6,1 odstotka. Skupno število delovno aktivnih v sektorju je sicer februarja doseglo 74.682.
Na trgu dela vse več tujih državljanov
Na statističnem uradu opozarjajo tudi na rast števila delovno aktivnih tujih državljanov. To je, ob neupoštevanju kmetov, glede na januar zraslo za en odstotek na 128.016, kar je predstavljalo 14,1 odstotka vseh delovno aktivnih oseb. Medletno je bilo število delovno aktivnih tujih državljanov brez kmetov večje za 13.520 ali 11,8 odstotka. Tudi v tem primeru je bila rast najbolj izrazita v gradbeništvu.
Med delovno aktivnimi tujimi državljani jih je bilo 13,7 odstotka iz članic EU, 86,3 odstotka pa iz drugih držav. Do zdaj je bil največji bazen tuje delovne sile za Slovenijo območje nekdanje Jugoslavije. Med vsemi delovno aktivnimi tujimi državljani je bilo 76,8 odstotka moških in 23,2 odstotka žensk. Prvi so bili po sektorjih najbolj zastopani v gradbeništvu, druge pa v predelovalnih dejavnostih.
Delež delovno aktivnih tujih državljanov brez kmetov se v zadnjem desetletju povečuje. Med letoma 2010 in 2022 se je dvignil za 7,1 odstotne točke. Ob tem narašča delež delovno aktivnih tujih državljanov iz EU, pada pa delež iz tretjih držav. Leta 2010 je bilo 7,5 odstotka delovno aktivnih tujih državljanov iz članic EU, 92,5 odstotka pa iz drugih držav; lani pa je bil delež prvih pri 13,6 odstotka, delež drugih pa pri 86,4 odstotka. Letos se trend še nadaljuje.
