Od zadnje finančne krize dalje se konkurenca na slovenskem bančnem trgu zmanjšuje. Večja koncentracija vpliva na vedenje bank, saj se jim pri depozitnih obrestnih merah ni treba prilagajati. Na medletni ravni so dobički slovenskih bank višji za skoraj 150 odstotkov.
Številne banke doma in po svetu v zadnjih mesecih mastno služijo. Po podatkih Banke Slovenije so poslovne banke v Sloveniji v prvem polletju letošnjega leta ustvarile 466,8 milijona evrov čistega dobička, kar je bilo za 145 odstotkov oziroma dobrih 276 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. V vsem lanskem letu je znašal čisti dobiček bank 501,7 milijona evrov, v predlanskem pa 525,3 milijona evrov. V obravnavanem obdobju so se čiste obresti bank, ki so rezultat razlike prihodkov in odhodkov od obresti, povečale za 338 milijonov evrov oziroma 104,5 odstotka, na 661,5 milijona evrov, v vsem lanskem letu pa so dosegle 747,8 milijona evrov.
Razlog, da banke dosegajo visoke dobičke, je v inflaciji. Da bi jo spravile v želeni okvir, centralne banke po svetu povečujejo temeljne obrestne mere, kar vpliva na zviševanje obrestnih mer poslovnih bank za odobrena posojila. Po drugi strani banke le stežka povečujejo obrestne mere za depozite. Vloge gospodinjstev v bankah so konec junija znašale 26,38 milijarde evrov, kar je bilo v primerjavi z lanskim junijem 5,4 odstotka več, medtem ko so se vloge nebančnega sektorja povečale za 5,1 odstotka in so znašale 39,6 milijarde evrov.
Zaradi visokih zaslužkov bank je nekaj držav v Evropi že uvedlo davek na ekstra dobičke, nekatere pa o tem razmišljajo. Pred dnevi je odmevala novica, da ga nameravajo v višini 40 odstotkov uvesti v Italiji, s čimer bi po podatkih Reutersa enkratni davek v proračun prinesel okoli tri milijarde evrov. Ta napoved je sprožila številne prodaje večjih paketov delnic italijanskih in nekaterih evropskih bank.
Tvegani ukrep
Po poročanju italijanskega časnika Corriere della Sera namerava Evropska centralna banka (ECB) v kratkem nasloviti protestno pismo italijanski vladi zaradi odločitve o nenadnem davku na dobičke bank, ne da bi bila prej obveščeni italijanska centralna banka in ECB. Po ocenah ECB bo davek oslabil italijanske banke in gospodarstvo. Kot je pojasnil redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Sašo Polanec, je enkratna obdavčitev bančnih dobičkov v Italiji arbitraren in ekonomsko tvegan ukrep. »Pogosto politiki reagirajo na izjemne tržne rezultate, kot so visoki dobički, s hitrim in nepremišljenim spreminjanjem zakonodaje. Tudi v italijanskem primeru se zaradi odziva bank pričakuje bistveno milejše ukrepe. Morda bi morali v Italiji narediti več za večjo konkurenco in omogočiti lažje prehajanje med bankami,« je dejal Polanec.
Glavni razlog, da bankam trenutno ni treba povečati depozitnih obrestnih mer, so po Polančevem mnenju stroški zamenjave banke. Nekatere banke, pojasnjuje, izkoriščajo tržno moč, ki izhaja iz nepripravljenosti komitentov, da zamenjajo banko. »Če stroškov menjave ne bi bilo in bi bili ljudje povsem racionalni, bi ob vsaki razliki obrestnih mer prišlo do menjave banke, zaradi česar bi bile banke pri zaslužkih bolj omejene. Trenutno pa predvsem največje banke izkoriščajo priložnost za ustvarjanje višjih dobičkov. Prva banka, ki je obrestne mere za depozite povečala na tri odstotke, je bila v Sloveniji Unicredit Bank. Sledile so ji nekatere manjše banke. Takšne obrestne mere so v aktualnih razmerah privlačne, vprašanje pa je, ali vsi zanje vedo in ali so pripravljeni zamenjati banko,« je povedal Polanec. Trenutno je razlika med depozitnimi obrestnimi merami za depozite za več kot eno leto skoraj tri odstotne točke, kar pri depozitu v višini 10.000 evrov pomeni okoli 300 evrov višje obresti.
Konkurenca se zmanjšuje
V primerjavi s sosednjimi državami so imele banke v Sloveniji dolgo časa relativno nizke obrestne marže. »To je bil rezultat razbitja bank ob začetku tranzicije in vstopa tujih bank, kar je vodilo v izjemno intenzivno konkurenco med bankami. Po veliki recesiji v letih 2008 in 2009 pa se konkurenca zmanjšuje. Delno je to posledica propadanja bank, prevzemanja in združevanja bank. Večja koncentracija pa vpliva na vedenje bank, saj se jim pri depozitnih obrestnih merah ni treba prilagajati, poleg tega lažje opazujejo cenovno politiko konkurence in lahko tudi prikrito sodelujejo,« je dejal Polanec. Če so tržni deleži bank bolj primerljivi, ni motiva za borbo na trgu. »V primeru, da na trgu obstajata dve banki, ki imata 50-odstotni tržni delež, bo med njima bolj malo boja. Manjša banka, ki ima petodstotni tržni delež, ima velik motiv za dvig obrestne mere za depozite, saj lahko pridobi veliko strank. In trenutno lahko opazujemo prav to: večje banke se ne odzivajo na zniževanje obrestnih mer manjših bank,« je povedal Polanec. Po njegovih besedah bodo v prihodnje bolj pomembne postale spletne banke, pri katerih je strošek zamenjave banke nižji. »Tisti, ki niso vezani na poslovanje preko bančnih poslovalnic in tako nimajo višjih logističnih stroškov, lažje prehajajo med bankami. Pri zamenjavah bank sicer obstaja pomembna razlika med starejšo in mlajšo populacijo. Slednji nimajo toliko depozitov kot starejši, ker so v povprečju neto dolžniki, poleg tega pa mlajši le stežka zamenjajo banko, saj se jim lahko spremenijo kreditni pogoji,« je dodal Polanec.
V kratkem bi sicer lahko prišlo do selitve dela depozitov, ki jih ima prebivalstvo v bankah. V petek je namreč podpredsednik Gibanja Svoboda Matej Arčon izjavil, da med raznimi ukrepi pripravljajo tudi ukrep izdaje državnih obveznic, katerega cilj je aktivirati več milijard privarčevanega denarja državljanov, s tem da se ljudem ponudi ugodnejša obrestna mera, kot jo v tem trenutku ponujajo banke.«
