Projekcija poslovanja nacionalnega letalskega prevoznika, ki jo je pred dvema letoma naročila vlada Janeza Janše, razkriva predvsem dvoje: kako nedomiselno so se vlade v minulih letih lotile snovanja delovanja novega nacionalnega letalskega prevoznika in kako optimistične so lahko ekonomske projekcije nekega projekta, da le ustrezajo političnemu namenu.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je konec minulega tedna razkrila, da država (znova) preučuje in analizira možnost ustanovitve novega slovenskega letalskega prevoznika. Iz njenih besed izhaja, da bodo na njenem in gospodarskem ministrstvu pripravili študijo oziroma analizo, ki bo predvidela poslovanje takšnega prevoznika, in se na podlagi izsledkov odločili, ali in kako ga ustanoviti. Po Dnevnikovih informacijah je vlada zelo naklonjena ideji o nekakšnem Air Slovenija. Razkritje ministrice Bratuškove je zanimivo zlasti zato, ker so bivše vlade – v eni izmed teh je sedela tudi sama – v minulih letih že naročile ne eno, temveč kar dve tovrstni študiji. Eno izmed teh – pri družbi Inovea jo je v začetku leta 2021 naročilo ministrstvo za gospodarstvo, ki ga je tedaj vodil Zdravko Počivalšek – smo na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja pridobili v uredništvu. Njene izsledke predstavljamo v nadaljevanju.
Zagon: 70 milijonov evrov
Janševa vlada si je ustanovitev novega letalskega prevoznika zamislila v obliki javno-zasebnega partnerstva. »Država Slovenija bo z zasebnim partnerjem ali partnerji ustanovila projektno podjetje, v katerem bo tudi 25-odstotna solastnica. Država bo poleg ustanoviteljskega 25-odstotnega deleža zagotovila za zagon in razvoj podjetja finančno injekcijo v obliki povratnih sredstev v višini 70 milijonov evrov (javni viri),« navaja študija, ki se osredotoča predvsem na projekcijo poslovanja tega prevoznika. Posojilo bi družba začela odplačevati v letu 2025 in bi ga v celoti odplačala leta 2040 (štiriletni moratorij, 16-letna odplačilna doba).
Zasebni in javni partner bi v družbo investiral osnovni kapital v višini 700.000 evrov. Že v prvem letu delovanja, to naj bi bilo leto 2021, naj bi družba kupila večino letal (koliko, iz projekcije ni razvidno) in v to vložila 24,7 milijona evrov. Floto bi nato dopolnila v letih 2023 in 2024, vsako leto bi v nakup vložila dodatnih šest milijonov evrov. Letala bi financirala z lizingom na deset let. Tako bi v letu 2021 najela 18 milijonov evrov lizinga, v letih 2023 in 2024 pa po šest milijonov evrov. Zadnji obrok bi odplačala v letu 2031.
Le tri dodatne destinacije
Prihodke družbe je projekcija glede na razmere, v katerih je nastajala, predvidela zelo optimistično. Že v prvem letu delovanja, to naj bi bilo s covidom-19 zaznamovano leto 2021, naj bi imela dobrih 45,7 milijona evrov prihodkov, v naslednjih letih pa od 83 do 86 milijonov evrov na leto, vse s prodajo letalskih vozovnic za lete na skupno enajst destinacij. Glavnino, dobrih 9,5 milijona evrov, naj bi družba prvo leto delovanja ustvarila s prodajo letalskih vozovnic za lete od Ljubljane do Frankfurta, slabih 8 milijonov z leti od Ljubljane do Bruslja, 6,1 milijona evrov bi prinesla prodaja vozovnic za lete do Züricha in kar 5,2 milijona evrov prodaja kart za lete do Podgorice. Pri tem je zanimivo, da so si v Janševi vladi zamislili mrežo poletov v glavnem na tiste destinacije, kamor danes z Brnika letijo komercialni letalski prevozniki, vključno z nizkocenovniki, in na le tri destinacije – to so Skopje, Moskva in Priština – kamor prevozniki iz Ljubljane trenutno ne letijo. Zato ni natančno jasno, kakšna bi bila dodana vrednost nacionalnega letalskega prevoznika. Kot je mogoče sklepati iz projekcije, so snovalci njen (ekonomski) doprinos med drugim gradili na poletih v Prištino. Prvo leto naj bi družba s temi ustvarila 3,5 milijona evrov prihodkov, od leta 2025 do leta 2041 pa 8,3 milijona evrov oziroma slabo desetino vseh svojih prihodkov. Leti v Moskvo naj bi ji medtem prinesli slab milijon prihodkov v prvem letu, v dvajsetih pa slabe štiri, leti v Skopje slabih pet milijonov evrov oziroma 8,3 milijona evrov v nadaljnjem obdobju.
Za primerjavo, danes je mogoče z brniškega letališča poleteti na 12 destinacij, že od 26. marca pa se bo mreža razširila na 17 destinacij.
V prvem letu delovanja naj bi imela družba 80,2 milijona evrov stroškov z nakupom letal, vzpostavljanjem linij in zakupovanjem slotov. V naslednjih letih naj bi se odhodki ustalili na ravni 71 milijonov evrov na leto. V prvih dveh letih bi tako družba poslovala z izgubo v višini med 35 in 18 milijonov evrov. »Po tem obdobju bo poslovanje pozitivno. Neto dobički bodo znašali med 6,5 in 11,9 milijona evrov,« predvideva projekcija. Leta 2031 naj bi družba ustvarila 8,5 milijona evrov dobička, deset let kasneje pa skoraj 12 milijonov evrov.
Z gospodarskega ministrstva je neuradno slišati, da projekcija ne predstavlja realnega ekonomskega temelja, na katerega bi se bilo mogoče zanesti pri odločanju o ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika.
Ekonomska projekcija
za politični cilj
Iz projekcije tako ne izhaja, kje bi bila konkurenčna prednost tega letalskega podjetja in kako bi na določenih linijah konkuriralo nizkocenovnikom, ki že danes letijo denimo iz Ljubljane v London ali Amsterdam, ter kam – če sploh – bi se mreža letov razširila. Ne glede na te pomanjkljivosti pa projekcija zaključi, da se »neto denarni tokovi podjetja v letih od 2021 do 2041 gibljejo med 1.292.070 evrov in 11.968.318 evrov in so skozi celotno obdobje pozitivni, kar kaže na to, da gre za pozitivno poslovanje«. V letu 2025 naj bi sicer javni partner izstopil iz podjetja, saj naj bi dobil povrnjen svoj vložek skozi delež v dobičku.
Janševa vlada je po naših zanesljivih informacijah opisano projekcijo naročila predvsem zato, da bi upravičila umestitev projekta nacionalnega letalskega prevoznika v osnutek načrta za okrevanje in odpornost. Obetala si je, da bo iz evropskih sredstev pridobila natanko 70 milijonov evrov za ustanovitev slovenskega letalskega prevoznika, kar je enako vložku, ki ga je predvidela tudi opisana projekcija. To idejo so nato v nadaljnjih verzijah omenjenega dokumenta opustili, saj so jih iz Bruslja opozorili, da ustanovitev letalskega prevoznika ni skladna z namenom razdeljevanja denarja v okviru načrta za okrevanje in odpornost.
