Nogomet je globalno šport številka ena, ne zgolj zato, ker se z brcanjem žoge rekreativno in poklicno ukvarja ogromno zemljanov ter so stadioni polni navijačev, gre tudi za šport, v katerem se obračajo milijarde. Biti uspešen v tako konkurenčni športni panogi seveda ni enostavno, da mu je uspelo, pa se lahko pohvali tudi Španec Fernando Torres. Danes že upokojeni 40-letnik je namreč gole na klubski ravni dosegal v dresih Atletico Madrida, Liverpoola, Chelseaja in Milana, velik pečat pa je pustil tudi v španski reprezentanci, za katero je odigral 110 tekem in zabil 38 golov. Danes se preizkuša v trenerski vlogi, a trenutno na nižji ravni; vodi ekipo B Atletica Madrida.
Biti podobno uspešen si želi še en torres. Ssangyong torres. Ni sicer nogometaš, je pa avtomobil, ki skuša nase opozoriti v prav tako izjemno konkurenčnem in zahtevnem razredu športnih terencev. Prihaja iz Južne Koreje, kar je bilo pred desetletjem slabšalno, danes pa so štirikolesniki iz te države praviloma zelo konkurenčni tudi pregovorno najboljšim, na katerih piše Made in EU (Narejeno v Evropski uniji). In do katere mere jim je konkurenčen torres?
Na prvi pogled se zdi, da želi biti bolj terenec kot pa našminkani športni terenec, saj s škatlasto obliko nagovarja tiste, ki jim ni najpomembneje, da sedijo za volanom lepotca, temveč avta z vsebino. V njegovem primeru je to zagotovo štirikolesni pogon, ki drznejšim omogoča, da se spopadejo z zahtevnejšimi brezpotji (potopi se lahko do globine 30 centimetrov, največji kot vzpenjanja je 53,23 odstotka), hkrati pa jim to, da njihov avto spominja na umazanega pujska, ne pomeni težave. Konec koncev se karoserija po petminutni čistilni akciji znova sveti v originalni podobi. Korejci so se odločili, da bo v nosu torresa bencinski motor. Na prvo žogo nič spornega, saj smo v preteklosti vozili že veliko bencinarjev z veliko začetnico, toda torresov ne sodi mednje. Nič ni narobe z njegovo zmogljivostjo, saj ima motor s pljučno prostornino 1,5 litra 163 konjičkov (120 kW) z željo, da jih poženemo v dir. Velika največja hitrost 191 kilometrov na uro je le logična posledica, pri čemer je vozniku v veliko pomoč tudi šeststopenjski samodejni menjalnik, ki vožnjo naredi varnejšo in tudi udobnejšo. Da pa ne pišemo o motorju z veliko začetnico, poskrbi poraba goriva. Nevarno se namreč približuje meji desetih litrov. Ali prevedeno, gre za pijančka, zato boste na bencinski črpalki po vsakih 500 prevoženih kilometrih. Najhuje pri vsem pa je, da povprečna poraba odločno ne upade, tudi če začne vaša vožnja spominjati na upokojensko. Škoda. Zares škoda.
Vse ostalo namreč štima. Najsi gre za serijsko opremo premium, ki pomeni največ, kar je mogoče, ali pa prostornost. Aktivni tempomat? Seveda ga ima. V usnje oblečene, ogrevane in hlajene sedeže? Prav tako jih premore. Kaj pa navigacijo? Ima jo. Pika na i je pametni ključ, a z majhno zamero: avto se sam zaklene, za odklepanje je potreben dotik gumba na kljuki. Za dober vtis skrbi tudi moderna notranjost z dvema zaslonoma na dotik, pri čemer je zgornji s premerom 31,7 centimetra (12,5 palca) na voljo za upravljanje številnih menijev, drugi (20,3 centimetra oziroma devet palcev) pa za klimatsko napravo. Seveda lahko do menijev dostopamo tudi prek stikal na volanskem obroču, za katerega velja opazka, da je nekoliko prevelik in že skoraj tovornjakarski. Veseli, da sta v notranjosti dva velika predala in številna odlagalna mesta za drobnarije, ogromno prostora je na zadnji klopi za kolena in glavo najbolje dveh potnikov, že v osnovi prostoren je tudi 703-litrski prtljažnik, ki mu lahko očitamo le, da je nekoliko prenizek. Je pa zato dostop enostaven prek električno pomičnih zadnjih vrat, ki nimajo klasične kljuke, temveč terensko. Čeprav torres na prvi pogled mogoče ne deluje zajetno, gre vendarle za avto z dolžinsko mero 4,7 metra, ki od voznika zahteva, da mora biti predvsem med motoviljenjem po mestnih središčih previden. Na srečo je v veliko pomoč kamera, ki prikazuje dogajanje med vzvratno vožnjo, vse skupaj pa nadgradijo še prednji in zadnji parkirni senzorji z zvočnim opozorilom.
Ko seštejete vse skupaj, je na mestu strah, da takšen avto zahteva velik poseg v denarnico potencialnega lastnika. K sreči ni tako, zgolj z enim razlogom: torres je vendarle ssangyong. Za testnega je tako treba odšteti 42.999 evrov, pri čemer ponujajo tri evrske tisočake popusta, kar je vse prej kot atentat na družinski proračun. Zamerimo mu lahko le, da še ni prestal varnostnih testov EuroNCAP, da bi lahko zapisali, da je tudi na področju varnosti enakovreden konkurenci.
