Dogajanja v KDD – Centralni klirinško depotni družbi so pod drobnogledom treh regulatorjev, Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), Banke Slovenije in Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK). Skrajni ukrep, ki lahko doleti KDD, je odvzem licence za opravljanje centralne depotne družbe.
Med lastniki in vodstvom pa tudi zaposlenimi je pred meseci prišlo do spora, ki se je stopnjeval do te mere, da je vodstvo na nedavni skupščini poskrbelo za odvzem glasovalnih pravic lastnikom, ki obvladujejo približno 90-odstotni lastniški delež, na čelu s podjetjem Goldinar, ki je v lasti Srečka Kende, nekdanjega dolgoletnega prvega finančnika in člana uprave Istrabenza. Vodstvo KDD je namreč dognalo, da naj bi Kenda, ki je prek podjetja Goldinar 41,5-odstotni lastnik KDD, s povezanimi osebami obvladoval kontrolni, torej več kot 50-odstotni lastniški delež, za kar ni pridobil dovoljenja ATVP. Kenda je zatrdil, da nikoli ni obvladoval več kot polovičnega lastniškega deleža KDD, zato dovoljenja ni potreboval.
Do začetka junija je imel KDD pet članov nadzornega sveta, od katerih je eden prihajal iz vrst zaposlenih, v nadzorni svet pa so ga imenovali predstavniki kapitala. Zaradi čedalje večje zaskrbljenosti glede dogajanj v družbi so se zaposleni spomladi odločili za ustanovitev delavskega sveta in imenovanje treh predstavnikov zaposlenih, Iztoka Klemenca, Iztoka Kovača in Martina Mačka, v nadzorni svet. Sodišče jih je vpisalo v sodni register, Goldinar pa temu na sodišču oporeka. Vzpostavitev delavskega sveta so predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu KDD za Dnevnik utemeljili z izvrševanjem pravic do soupravljanja družbe. »Prvič v desetletjih poslovanja družbe zaposlene resno skrbi za njeno usodo,« so dodali.
V maju in juniju so svet delavcev in predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu na AVK naslovili več dopisov, v katerem jo seznanjajo s pridobljenim nadzorom Kende v KDD. »S pridobitvijo kontrole nad KDD oziroma z nastopom koncentracije je na slovenskem trgu prišlo do korenitih tržnih sprememb. Namesto da bi KDD nastopala kot nevtralni arbiter najpomembnejših tržnih transakcij z vrednostnimi papirji, je začela nastopati kot izpostava vinarsko-čartersko-vrednostnopapirnatega holdinga, ki tržne razmere na področju vrednostnih papirjev podreja in prilagaja potrebam vinarsko-čarterske dejavnosti,« so v enem od dopisov opozorili AVK.
Visoke dividende
Omenjena vinarska dejavnost se nanaša na gradnjo vinarsko-hotelskega kompleksa v Goriških brdih Kendovega zeta Mihe Berusa. Ta je januarja za portal Ovinu.si izjavil, da projekt financira Kenda. Po mnenju naših virov bi bila gradnja tega kompleksa lahko povezana s težnjami po visokih dividendah KDD, česar Kenda ni komentiral. Od leta 2019 je KDD izplačala dobrih šest milijonov evrov dividend, v letih pred tem pa nekaj deset tisoč. Na zadnji skupščini KDD je bilo odločeno, da bo za preteklo leto družba izplačala še pol milijona evrov dividend, kar skupaj z vmesnim izplačilom novembra lani v višini 837.000 evrov pomeni, da bodo lastniki za preteklo leto prejeli 1,34 milijona evrov dividend (pred dnevi smo pomotoma zapisali, da je bilo novembra izplačanih pol milijona evrov dividend, zdaj pa izglasovanih 837.000 evrov dividend). Po neuradnih informacijah je po zaključku gradbenih del v Goriških brdih med izvajalcem gradbenih del, podjetjem Šfolfa GP, in Goldinarjem prišlo do spora v zvezi s plačilom okoli 450.000 evrov, česar Kenda ni komentiral.
Prek kratkim je bilo vodstvo KDD seznanjeno, da je Goldinar nakupno opcijo za podjetje Zonti, ki ima v lasti 35,72-odstotni lastniški delež KDD, prenesel na družbo Zorn plus, ki je v lasti Otmarja Zorna. To je podkrepilo domneve uprave, da naj bi imel Kenda kontrolo v KDD. Ob tem velja izpostaviti, da je Zorn plus od Berusa junija odkupil podjetje PVMFIN. V času spremembe lastništva je bil PVMFIN 1,43-odstotni lastnik KDD. Iz dokumentacije, s katero smo se seznanili v uredništvu, je razvidno, da je Zorn za PVMFIN plačal 50.000 evrov. Konec aprila je PVMFIN, takrat še v lasti Berusa, od podjetij Goldinar in DSK (v lasti Goldinarja) ter Kende kupil približno enoodstotni lastniški delež KDD, za kar je odštel okoli 100 tisočakov. Na vprašanje, kako lahko utemelji, da je PVMFIN za nakup enoodstotnega deleža KDD plačal okoli 100 tisočakov, nakar je PVMFIN podjetju Zorn Plus prodal za 50.000 evrov, Berus ni konkretno odgovoril: »Ker gre za vprašanje, ki se nanaša na moje osebno premoženje in tudi poslovne odločitve, ne želim podati izjave.« Če nekoliko poenostavimo, Berusov izkupiček od prodaje PVMFIN, ki je imel konec lanskega leta le za 200 evrov dolgov, pomeni, da je KDD vreden 3,5 milijona evrov. Za predstavo, z državo povezani lastniki so za 35,72-odstotni lastniški delež v KDD leta 2017 iztržili 5,1 milijona evrov. Kot je pojasnil Zorn, je izkoristil priložnost, ki se mu ponudila, in poudaril, da uprava KDD ovira izvajanje lastninske pravice ter delovanje nadzornega sveta.
»Pristavil je samo svoj lonček«
Po besedah predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu je bila KDD ustanovljena z namenom, da služi delovanju kapitalskega trga v času vključevanja v evro, vključevanja v poravnalni sistem ECB ter pridobivanja licence za centralno depotno družbo. Izguba licence bi pomenila zlom kapitalskega trga in finančnega sektorja, ki je storitveno vezan in odvisen od poslovanja KDD, so poudarili. »Pa vendar smo v zadnjih letih začeli opažati trend izkoriščanja družbe (vedno večja rekordna izplačila dobička) samo za potrebe lastnika, čemur je bilo podrejeno vse ostalo. Dosežki KDD, ki so razvidni v primerjavi z drugimi KDD, so rezultat večdesetletnega prispevka pripadnih zaposlenih, kar se kaže z izredno nizko fluktuacijo zaposlenih, poslovodstva, uporabnikov in preteklih lastnikov, ki so v družbo vlagali. Sedanji lastnik je k rekordnemu poslovanju družbe v zadnjih letih samo pristavil svoj lonček, medtem ko so se plače zaposlenih realno zniževale. Pojavili so se jasni znaki koncentracije lastništva. Predvsem nas je zmotila netransparentnost namenov lastnika z družbo v vseh pogledih, od participacije zaposlenih, strateškega pozicioniranja družbe do kapitalske podpore,« so opozorili predstavniki zaposlenih.
Pred dnevi smo navedli, da je KDD kura, ki nosi zlata jajca. Predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu so nas popravili. »KDD ni kokoš, ki nese zlata jajca, je pa kokoš, ki pridno nese rekordna jajca. Tisti, ki zanjo skrbimo in jo hranimo, zaslužimo vsaj besedo glede lupin od teh jajc.« Po njihovem prepričanju KDD ne bi smela poslovati kot d.o.o., temveč kot delniška družba. »Že zaradi zgleda za kapitalski trg, od katerega družba živi, pa tudi zaradi strožje reguliranosti in manjših možnosti za samopašnost posameznikov,« so dodali predstavniki zaposlenih.