Kot so danes sporočili iz družbe Sartorius Bia Separations, ki je v lasti nemške družbe Sartorius Stedim Biotech, je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno iz več razlogov. O sami pravilnosti ravnanja tožeče stranke oz. njenih organov je sodišče že presojalo v postopku prisilne poravnave in je o finančnem prestrukturiranju tudi že odločilo ter prisilno poravnavo potrdilo.
Sodišče tako po njihovih navedbah šteje zadevo za že razsojeno, zato ponovna preverba ravnanj v predmetnem pravnem postopku ni dopustna. Pri tem je sodišče pojasnilo, da je že v postopku prisilne poravnave finančne izkaze, ki so bili podlaga za odločanje, potrdil neodvisen revizor Deloitte, pooblaščeni ocenjevalec podjetij PIT Revizija in sodišče, ki je za to angažiralo sodno izvedenko Ano Luin. Prisilno poravnavo so potrdili tudi upniki.
"S tem povezane ugovore tožene stranke je sodišče obrazloženo zavrnilo, pri čemer je pomenljivo, da je sodišče pojasnilo, da je imel stečajni upravitelj Wagner že v postopku prisilne poravnave vso ustrezno strokovno pomoč zunanjih izvedencev in zunanje odvetniške pisarne, in da ne drži, da ni imel dostopa do informacij, saj je bil družbenik tožene stranke," so med drugih navedli. Wagner je imel tudi pravno možnost prisilno poravnavo izpodbijati v za to predvidenem postopku, pa tega ni storil.
Sodišče je presodilo, da je bila tožba vložena prepozno. Glede tega, da naj bi Wagner zoper Aleša Štrancarja kot poslovodje takratne Bia Separations vložil kazensko ovadbo, zaradi katere naj bi bilo treba postopek prekiniti in upoštevati daljši zastaralni rok, je sodišče pojasnilo, da to ni utemeljen pravni razlog za prekinitev postopka, poleg tega pa se morebiten kazenski postopek zoper Štrancarja še ni začel.
"Iz obrazložitve sodišča je mogoče izpeljati, da stečajni upravitelj Wagner v postopku prisilne poravnave ni ravnal s potrebno skrbnostjo, temveč je namesto tega vložil tožbo, za katero je sodišče presodilo, da je nedopustna in očitno zastarana," so zapisali.
Avstrijska družba Bia Separations se s sodbo ne strinja. "Nanjo bomo vložili pritožbo ter preučili tudi druge pravne možnosti. Menimo, da se je sodišče pri zavrnitvi zahtevka napačno oprlo na procesne razloge, ne da bi vsebinsko obravnavalo naše argumente in dokazne predloge, ki kažejo na zlorabo instituta prisilne poravnave ter neutemeljenost procesnih razlogov," so sporočili in izrazili pričakovanje, da bo višje sodišče njihovi pritožbi ugodilo.
