Pri reševanju težkega finančnega položaja Mariborske livarne Maribor (MLM), ki zaposluje okoli 350 delavcev, so v Slovenskem državnem holdingu (SDH) vse stavili na enega konja – nemški finančni sklad Mutares. Ta se je za nakup MLM zanimal lani, a je nato pred enim letom od italijanskih lastnikov prevzel Cimos, pred dnevi pa se odločil, da MLM ne bo prevzel. Naključno ali ne bi lahko bila ta odločitev povezana z dogajanjem v Cimosu v zadnjih mesecih.

S 1. junijem bi se morale Cimosovim delavcem na podlagi panožne kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn povečati plače za šest odstotkov, kar se ni zgodilo, smo izvedeli neuradno. Namesto tega je Mutares v Cimosu avgusta odpovedal podjetniško kolektivno pogodbo, ne da bi se oziral na zakonsko določen šestmesečni odpovedni rok, po izteku katerega mora kolektivna pogodba veljati še šest mesecev. Še pred tem so Cimosovi zaposleni privolili v izplačilo regresa v dveh delih, prvega do konca junija, drugega do konca oktobra. Ker je Mutares odpovedal podjetniško pogodbo, v kateri so bile opredeljene pravice zaposlenih, bo moral v kratkem pristopiti k pogajanjem za novo, povišati plače, sicer bo doživel delavski punt v obliki stavke, je opozoril poznavalec razmer.

Potem ko se je s SDH dlje časa pogajal o nakupu MLM, se je Mutares pred dnevi oglasil na gospodarskem ministrstvu. Tam so včeraj pojasnili, da je eden od potencialnih kupcev (Mutares, op. a.) naložbo (prevzem MLM, op. a.) pogojeval z 12-milijonsko subvencijo države po zakonu o spodbujanju investicij. »Takšni zahtevi nismo mogli ugoditi, saj je za tovrstno financiranje predpisan jasen postopek v zakonu – na tak način država ne sofinancira prevzemov podjetij, ampak investicije v podjetja, poleg tega ta sredstva trenutno v proračunu gospodarskega ministrstva niso zagotovljena.«

Aktualne težave MLM so splet več okoliščin. V zadnjem desetletju so v družbi sprožili dve prisilni poravnavi. Najprej leta 2013, ko so po razlastninjenju nekdanjih lastnikov, ki so se skrivali za avstrijskimi podjetji, v lastniško strukturo vstopile tri državne banke s pretvorbo terjatev v kapital, nato pa še leta 2017, ko je prisilno poravnavo sprožila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Državni lastniki so MLM večkrat poskušali prodati, vendar ob nepravem trenutku. V letu 2019 je vodenje prevzel Davor Šenija in po dobičkonosnem prvem polletju jeseni istega leta napovedal, da bo MLM v celotnem letu 2020 posloval dobičkonosno. Nastopila je epidemija covida, za njo težave z dobavo čipov, vojna v Ukrajini, energetska kriza in rast cen vhodnih materialov. Vseh rasti vhodnih materialov zaradi bistveno boljšega pogajalskega izhodišča kupcev v avtomobilski industriji MLM (še) ni uspelo prenesti v končne cene izdelkov, kar je eden od ključnih razlogov za likvidnostne težave, s katerimi se spopada družba, še vedno pa niso zrele za razglasitev insolventnosti.

Državna pomoč ni mogoča

Po pojasnilih gospodarskega ministrstva je od leta 2009 MLM od države prejel 13,3 milijona evrov različnih pomoči. Potem ko je družbo po začetku mandata lani obiskal minister Matjaž Han, so na gospodarskem ministrstvu preverili vse možnosti za vnovično pomoč MLM. »Pravni okvir EU onemogoča dodelitev nove državne pomoči za prestrukturiranje družbi v težavah pred obdobjem desetih let od zadnje dodelitve oziroma zaključenega programa prestrukturiranja. Kljub temu smo pri evropski komisiji dvakrat preverili možnosti za odobritev nove pomoči, vendar je evropska komisija obakrat pisno odgovorila odklonilno in poudarila, da bi bila nova dodelitev državne pomoči v nasprotju s pravili o državnih pomočeh, saj desetletni rok za ponovno podelitev pomoči še ni potekel.«

Pred včerajšnjim popoldanskim sestankom z upravo MLM, SDH in ministrstvom za delo je Han skupaj s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič odpotoval v Maribor, kjer se je sestal z vodstvom MLM. »Aktivno bomo spremljali razvoj dogodkov in si skupaj z gospodarskim ministrstvom prizadevali, da se težave razrešijo v korist zaposlenih. MLM je eno od zadnjih industrijskih podjetij v Mariboru, ki zaposluje ljudi z redkimi poklici. Zato bomo izčrpali vse možnosti, ki obstajajo,« je za Dnevnik povedala Jerkičeva. Po Hanovih besedah potrebuje ​ MLM novega lastnika. »Kot sem razumel SDH, so njihova vrata odprta za vse zainteresirane.«

Poroka s Talumom spodletela

Po pojasnilih SDH je bilo več poskusov iskanja strateških partnerjev za MLM neuspešnih, saj so bili po skrbnem pregledu poslovanja zaradi omejenega interesa ali odstopa vlagateljev prekinjeni. »Dva zainteresirana investitorja sta bila pripravljena družbo prevzeti ob večmilijonski nepovratni državni pomoči, ki pa je zaradi EU-pravil prepovedana,« so dodali v SDH. Kot že omenjeno, je eden od njih Mutares, drugi bi lahko bil Talum v državni lasti.

Pred meseci se je omenjalo, da bi MLM lahko prevzel Talum, čemur Šenija in številni drugi niso bili naklonjeni. Da bi bila to idealna rešitev za MLM, pa je poudaril dober poznavalec razmer, vendar pa Talumu takšen scenarij ni bil po godu, pri čemer naj bi se izgovarjal na nedonosne proizvodne programe MLM. »To je res, vendar ima MLM tlačno litje aluminija razvito na bistveno višjem nivoju od Taluma, kakšno polovico nedonosnih programov MLM pa bi lahko ukinili. Bilo bi veliko dela pri združevanju podjetij, bi se pa rezultati pokazali v nekaj letih,« je pojasnil naš sogovornik. Drugi je povedal, da se je Talum lotil temeljite analize možnosti prevzema MLM in na koncu od države, torej svojega lastnika, prevzem pogojeval z desetmilijonsko subvencijo. Kamen spotike za Talum ob prevzemu bi lahko bil predvsem v primeru, da bi se ukinjala proizvodnja izgubarskih izdelkov za avtomobilsko industrijo, ki jih mora MLM na podlagi sklenjenih pogodb dobaviti, v primeru nedobav pa plačati visoke penale. V primeru prevzema MLM bi te penale moral plačevati Talum.