Ljubljanska borza, s tem pa večina slovenskih borznih družb, zadnja leta doživlja razcvet in je med najdonosnejšimi na svetu. V letu dni je bila donosnost glavnega borznega indeksa SBI TOP 36,4-odstotna, od septembra 2022 pa skoraj 70-odstotna. Tako so delnice na edini slovenski borzi razumljivo postale zanimive tudi za največje slovenske podjetnike. Večina slovenskih borznih delnic prinaša 5- in večodstotne bruto dividendne donose, s čimer so zelo privlačna alternativa bančnim dolgoročnim depozitom, ki praviloma ponujajo največ triodstotne letne obresti. To je očitno spoznal tudi poslovnež Izet Rastoder, najbolj znan po poslu z bananami Derby. V zadnjih tednih je prek podjetja Rastoder nakopičil že za 7,8 milijona evrov delnic NLB, Krke in Luke Koper.

Gre za portfeljske, in ne za strateške naložbe

Trenutno ima podjetje Rastoder v lasti 0,18 odstotka delnic NLB v vrednosti 3,93 milijona evrov, 0,08 odstotka delnic Krke, ki so na Ljubljanski borzi vredne 3,43 milijona evrov, in še 0,07 odstotka delnic Luke Koper, vrednih 400.000 evrov. V vseh treh omenjenih slovenskih borznih družbah je podjetje Rastoder lastništvo povečevalo v zadnjih tednih, obenem pa bi si kot lokalpatriot želel, je pojasnil Izet Rastoder, da delnice slovenskih (borznih) podjetij kupuje več slovenskih portfeljskih vlagateljev, kajti zdaj prevladujejo hrvaški, ameriški in drugi tuji skladi, je dejal.

Privlačnost slovenskih delnic so prepoznali hrvaški, ameriški in drugi tuji skladi, slovenski portfeljski vlagatelji pa še ne.

»Če imaš ti osebno ali tvoje podjetje denar na banki, ne dobiš skoraj nobenih obresti. Osebno se ne ukvarjam z denarnimi presežki podjetja Rastoder, so mi pa finančni strokovnjaki svetovali in tudi izvedli, da je šel del tega presežnega denarja v nakupe delnic slovenskih podjetij, konkretno Luke Koper, NLB in Krke, medtem ko delnic tujih podjetij nis(m)o kupovali. Delnice slovenskih podjetij prinašajo razmeroma visoke dividende in so zato privlačne za nakup. Smo pa te delnice kupili za dlje časa in ne s špekulativnim namenom, obenem ostajamo portfeljski vlagatelj, saj ne nameravamo pridobiti večjih lastniških deležev,« je razloži Izet Rastoder.

Nepremičninski trg v Sloveniji se pregreva

Osnovni posel podjetja Rastoder še naprej ostaja prodaja banan, konkretno blagovne znamke Derby, ki pa je ob različnih boleznih, ki tarejo pridelovalce in prodajalce banan, podvržena še podnebnim spremembam, je pojasnil Rastoder. Zato svetovne cene banan nihajo kakšnih pet do deset odstotkov v eno ali drugo smer. Rastoderjevo podjetje Eko Surovina je sicer še vedno stoodstotni lastnik Surovine Maribor s približno 370 zaposlenimi. Glede nepremičninskih poslov Rastoder pravi, da so prodali prav vseh 214 stanovanj v ljubljanski Šiški v tako imenovanem stanovanjskem kompleksu Spektra. Trenutno nimajo nobenega pridobljenega gradbenega dovoljenja: na tem področju so nekoliko ustavili poslovne načrte, saj tudi oni opažajo pregrevanje nepremičninskega trga v Sloveniji.

Podjetje Rastoder, ki je v 95-odstotni lasti Izeta Rastoderja in v 5-odstotni lasti njegove žene Hajrije Rastoder, je bilo ustanovljeno leta 1992, na ravni skupine pa je lani s 529 zaposlenimi ob 268,5 milijona evrov prihodkov prigospodarilo kar 27,4 milijona evrov čistega dobička, tako da njihovi trenutni finančni presežki ne presenečajo. Najprej so se ukvarjali s kavo, transportom in težko mehanizacijo za nekdanjo Jugoslavijo, pravo bogastvo pa jim je prinesla usmeritev v distribucijo banan. Podjetje spada med šest največjih distributerjev banan na svetu, v Evropi pa je drugo največje. Uspešno posluje tudi njihova letalska družba Air Adriatic. Na njihov poslovni uspeh meče slabo luč le že večkratno odkritje kokaina med njihovimi bananami, a podjetnik, ki se je leta 1985 iz črnogorskega mesta Berane preselil v Ljubljano, zatrjuje, da je njihovo podjetje žrtev kriminalnih združb. Premoženje zakoncev Rastoder finančni analitiki ocenjujejo na okrog 150 milijonov evrov, s čimer se uvrščata na rob deseterice najbogatejših Slovencev.

Marjan Batagelj verjame v Krko

Znani postojnski poslovnež Marjan Batagelj, ki je ob ženi Katji Dolenc Batagelj prek podjetja Batagel & Co. (nekoč znanega po prodaji sesalnikov) 74,9-odstotni lastnik Postojnske jame, je marca letos presenetil, ko je kot fizična oseba kupil za 0,12 odstotka delnic Krke; zdaj so na borzi vredne 5,53 milijona evrov. Tedaj je dejal, da je delnice kupil, ker verjame v dolgoročno dobro in donosno poslovanje novomeškega farmacevta ter vizijo družbe, ki jo dolga leta uspešno vodi Jože Colarič. Mimogrede, Colarič ima že vrsto let 0,07 odstotka delnic Krke, ki so trenutno na borzi vredne 3,08 milijona evrov. Postojnska jama je lani dosegla 39,5 milijona evrov prihodkov in 13 milijonov evrov čistega dobička, uspešno pa poslujejo tudi letos. Poleg Postojnske jame in Predjamskega gradu družina Batagelj prek Postojnske jame upravlja še hotela v Cerknem in na Jezerskem. So tudi četrtinski lastniki podjetja Eta Cerkno s 640 zaposlenimi in edini lastniki družbe Tik Kobarid, ki zaposluje nekaj manj kot 100 ljudi in je lani pridelala 461.000 evrov izgube.

 

Priporočamo