»Tuja podjetja vstopajo neposredno na naš trg predvsem s prevzemi slovenskih podjetij, pri čemer poskušajo povečati vrednost družb na različne načine – z optimizacijo programov, iskanjem novih kupcev, do katerih imajo dostop, odločitvami za vlaganje v raziskave in razvoj. Pogosto določene aktivnosti prenesejo na svojo matično družbo, podjetja pa nadzirajo prek regionalnih centrov v srednji Evropi,« pojasnjuje glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Kot pravi, imajo tuja podjetja dobre izkušnje z usposobljenostjo in delovno zavzetostjo zaposlenih, veliko breme pa jim pomenijo zapleteni administrativni postopki, zlasti pri umeščanju objektov v prostor, pridobivanju okoljskih dovoljenj in podobno. »Prav tako imajo težave s privabljanjem izkušenih strokovnjakov iz regije, ker je obdavčitev dela v Sloveniji tako visoka.«
Nemška izkušnja
V Sloveniji deluje približno 500 podjetij z nemškim kapitalom. Neposredno in prek dobaviteljev zaposlujejo približno 50.000 ljudi. Dagmar von Bohnstein, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice, pojasni, da se je blagovna menjava med državama v prvih devetih mesecih letos v primerjavi z istim lanskim obdobjem povečala za 2,9 odstotka. Obseg blagovne menjave je lani znašal nekaj manj kot 15 milijard evrov. Nemška podjetja želijo predvsem davčno politiko, ki spodbuja rast, učinkovito davčno upravo ter dolgoročno in predvidljivo gospodarsko politiko. Podatki, ki jih zbira zbornica, kažejo, da so pomembni tudi boj proti korupciji, vzpostavitev pregledne in k rezultatom usmerjene javne uprave ter politična stabilnost.
Naša država je za Jana Löwhagna, direktorja družbe MAN Truck & Bus Slovenija, četrta v poklicni karieri, po 22 letih v Nemčiji, sedmih letih v ZDA in še štirih letih v Nemčiji. »Odkar sem se leta 2022 preselil v Slovenijo, cenim to državo, ki ima ogromen potencial, da doseže še več kot danes. Vedno pravim, da državo naredijo ljudje. Slovenija s kvalificiranimi ljudmi odprtega duha brez jezikovnih ovir je odlično okolje za zagonska podjetja za mlade nadarjene ljudi. Imeti družino v državi z eno najnižjih stopenj kriminala v Evropi bi moral biti močan argument za podjetja, da se odločijo za naložbe v Sloveniji. Vendar mora pogoje za to zagotoviti tudi slovenska vlada. Razmisliti bi bilo treba o davčnih olajšavah za novoustanovljena podjetja ali druga podjetja, ki selijo poslovanje v Slovenijo, v prvih letih ob začetku poslovanja.«
Ameriška izkušnja
Ameriška podjetja v zadnjih letih povečujejo svojo prisotnost v Sloveniji. »ZDA se v zadnjih letih uvrščajo med največje vlagatelje v Sloveniji po izvoru države kapitala. V naši državi je slabih 200 podjetij z izvorom kapitala iz ZDA. Po drugi strani v ZDA vsako leto izvaža več slovenskih podjetij, obenem pa so imela slovenska podjetja leta 2021 za 173,5 milijona evrov neposrednih naložb v ZDA, kar je 2,2 odstotka vseh naložb v tujini,« navede mag. Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija. »V zadnjem letu pa je na žalost prav tako zaznati trend, ko pomembna IKT-podjetja združujejo svoje regionalne pisarne in Slovenije ne vidijo kot ene od svojih prioritet. Zavedati se moramo, da ameriška podjetja praviloma prinašajo nove tehnologije, znanje in globalne standarde, ki dvigujejo raven poslovanja pri nas. Vendar pa za nadaljnjo rast in prisotnost teh podjetij potrebujemo okolje, ki bo privlačnejše za investicije in bo omogočalo hitrejše prilagoditve globalnim trendom.«
Direktorica Roche Slovenija Eve McLellan je iz Kanade, živela in delala je marsikje, od Švice do Belgije. Slovenijo ceni, pravi: »Slovenci ste zelo učinkoviti, z močno integriteto in globokim spoštovanjem do vzpostavljanja osebnih vezi v poslu. V primerjavi z mojo domovino Kanado je večji poudarek na občutku skupnosti. V obdobju krize sem bila priča solidarnosti in kolektivni podpori. Čeprav včasih pogrešam hitrejše odločanje in kanček ambicioznosti, sta po drugi strani ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem ter močna zavezanost odličnosti vidika, ki ju globoko občudujem.«
Debirokratizacija, davki, demografija
Po besedah Bojana Ivanca sta ključni karakteristiki Slovenije usposobljena delovna sila in majhen trg, ki je izvozno naravnan in logistično vse bolje povezan z regijo – Luka Koper pomeni prednost za industrijo in logistična podjetja. »Davčno okolje pa je manj stimulativno za strokovnjake, podjetja, ki imajo ambicije po visoki rasti in želijo postaviti nove obrate prej kot v petih letih. Gospodarstvo je stabilno, diverzificirano, geopolitično tveganje v Sloveniji je nizko, enako velja za notranjepolitično tveganje.« Predsednik Združenja Manager dr. Iztok Seljak pa izraža več dvomov. »Slovenija je letos na globalni lestvici švicarskega inštituta IMD nazadovala za štiri mesta in se med 67 državami uvrstila na 46. mesto. Evropa, ki je še leta 1993 ustvarjala 35 odstotkov svetovnega BDP, ga danes ustvari le še 15 odstotkov. Te številke zahtevajo resno ukrepanje, saj če pade naše gospodarstvo, bo padel celoten sistem evropskih vrednot.« Kako ukrepati? Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager: »Nujne so strukturne reforme ter zagotovitev stabilnega, predvidljivega in konkurenčnega poslovnega okolja. Pri tem bi se morali osredotočiti na tri prioritete: debirokratizacijo, (razvojno) davčno reformo in demografsko politiko.« Na zakonski ravni je treba olajšati prihod tuje delovne sile, posvetiti bi se morali dialogu med gospodarstvom in šolstvom, pa razmišlja Hedi Kovacs Resnik, ki ima v Sloveniji zasebno podjetje za poslovno svetovanje. »Dodobra bi morali prevetriti tudi zdravstveni sistem. Skrbi me, da po tem, ko sem desetletja plačevala enormne zneske prispevkov, ne bom našla zdravstvene podpore, ko jo bom potrebovala. Trenutno moram ob zdravstvenih težavah plačati zasebno zdravstveno oskrbo.« Da bi morala država poskrbeti za omenjene tri prioritete, ugotavlja tudi Klod Kolaro, generalni direktor podjetja Endava: »Stranke so na tem tesno povezanem trgu, kjer 'vsakdo pozna vsakogar', previdne in raje delajo z zaupanja vrednimi domačini, posledično pa je slovenski trg manj privlačen in lahko ovira konkurenčnost. Vlada bi morala dati tudi večji poudarek promociji slovenske IKT-industrije.«
