Izvršna direktorica GZS Vesna Nahtigal je  izpostavila, da »krize zadnjih let, od pandemije naprej, narekujejo spremembe v širši družbi za pravočasni in konkurenčni prehod gospodarstva na nizkoogljične tehnologije in nove poslovne modele. Spremeniti pa se mora tudi način delovanja lokalne in državne uprave, pa tudi potrošniška kultura in širša družba.«

Pariški sporazum, pravno zavezujoča mednarodna pogodba o podnebnih spremembah iz leta 2015, ima cilj omejiti globalno segrevanje na manj kot 2°C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo, medtem ko si prizadeva za omejitev povečanja celo na 1,5 stopinje. 

Ob predstavitvi dejanskega stanja v Sloveniji na področju podnebnih sprememb in prognozi, z več možnimi scenariji njihovega razvoja do konca stoletja, je Žiga Zaplotnik s fakultete za matematiko in fiziko na ljubljanski univerzi poudaril, da je Slovenija mejo 2 stopinj presegla že leta 2020. Opozoril je, da lahko do konca stoletja - ob zmernem ukrepanju - povprečne temperature v Sloveniji narastejo celo na skoraj 5°C.

»Slovensko elektroenergetiko lahko razogljičimo do leta 2040«

Jan Bohinec iz Gen-I je potrdil, da energetski sektor ustvarja približno tretjino emisij TGP pri nas. Te emisije lahko občutno zmanjšamo, saj so tehnologije obnovljivih virov znane, dostopne in ekonomsko smiselne. Meni, da bi bilo najprimerneje uporabiti vse brezogljične vire, ki so na voljo. Slovensko elektroenergetiko lahko razogljičimo do leta 2040, je še dodal. Tehnološka preobrazba pa ne čaka le energetski sektor, temveč vse sektorje gospodarstva, začenši z energetsko intenzivno proizvodnjo materialov. Proces se tu ne sme ustaviti, ampak se mora nadaljevati v kmetijstvu, gozdarstvu,  prometu, potrebne pa bodo tudi družbene spremembe, ki bodo vplivale na življenje vseh nas.

Tehnologije in koncept, s katerimi se lahko en del naše energetsko intenzivne industrije, proizvodnje materialov, preobrazi že do konca tega desetletja, je predstavil  Tomaž Vuk iz Salonita Anhovo. Potrdil je, da možne tehnologije obstajajo, jih pa je potrebno implementirati, za kar bodo potrebni bolj učinkoviti postopki izdaje dovoljenj. Po njegovem prepričanju »se ne soočamo s krizo tehnologij, temveč s krizo zaupanja«.

Nujnost ohranjanja proizvodnje materialov v Evropi

Jožef Medved iz ljubljanske naravoslovnotehniške fakultete je poudaril pomen razvoja tistih materialov za razvoj in implementacijo nizkoogljičnih tehnologij, ki so že na voljo, kot tudi tistih, ki se šele razvijajo. Izpostavil je nujnost ohranjanja proizvodnje materialov v Evropi, zaradi njihove vloge pri zagotavljanju virov za gospodarstvo, manjših vplivov na okolje ter pomena za prihodnjo nizkoogljično preobrazbo gospodarstva in družbo prihodnosti. Stanislav Jakelj iz SIJ Acronija je zatrdil, da so slovenski proizvajalci materialov  inovativni in že razvijajo in tudi proizvajajo vrhunske materiale, ki naslavljajo potrebe novih tehnologij.

Prvi del Okoljskega dne gospodarstva se je zaključil pri odpadkih, kjer moramo prav tako postati bolj samozadostni. Z vidika odgovornega in etičnega ravnanja moramo poskrbeti za lastne  odpadke, ki jih ni moč snovno predelati, jih pa lahko termično obdelamo in nastalo toploto koristimo, je opozoril  Niko Samec s fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru. Za to namreč že obstajajo varne, zanesljive in preverjene tehnologije.