Triletne obveznice imajo 0,75-odstotno letno obrestno mero, petletne pa 0,89-odstotno.

Za namen zaščite pred tečajnimi tveganji je država že izvedla valutno zamenjavo v celotni vrednosti izdaje. Dejanski strošek financiranja državnega proračuna po valutni zamenjavi je tako 3,031 odstotka za triletno in 3,088 odstotka za petletno obveznico, ki že vsebuje stroške ščitenja, so sporočili z ministrstva za finance.

Obveznice so bile izdane kot socialne obveznice, kar pomeni, da bo denar, zbran z obveznico, namenjen financiranju socialnih projektov v okviru državnega proračuna.

Mandata za izdajo delnic so imele banke BNP Paribas, Nomura in SMBC Nikko.

Kot so navedli na ministrstvu, je skupno povpraševanje preseglo 50 milijard jenov, na koncu pa je bila določena skupna velikost izdaje v višini 50 milijard jenov, in sicer 45,1 milijarde jenov za triletno in 4,9 milijarde jenov za petletno obveznico. Pri transakciji so sodelovale zakladnice bank, upravljavci premoženja, zavarovalnice, regionalni in mednarodni investitorji.

Za triletno obveznico največ investitorjev prihaja z Japonske (51 odstotkov), od tega so tretjino vseh kupile banke, dobro desetino pa upravljalci premoženja. Pri petletni obveznici 65 odstotkov investitorjev prihaja iz ostalega sveta, pri čemer so skoraj vse kupili upravljalci premoženja.

Pred izdajo obveznic je Slovenija sicer izvedla več individualnih sestankov z vlagatelji v Tokiu kot tudi skupinski klic z japonskimi vlagatelji. Po pozitivnem zanimanju vlagateljev je sredi meseca oddala izjavo o registraciji vrednostnih papirjev pri regionalni finančni agenciji na Japonskem Kanto Local Finance Bureau in uradno napovedala transakcijo.