Med množico objav poslovnih rezultatov v preteklih dneh smo večinoma spregledali, da je pred približno pol leta indeks S&P 500 padel pod 3600 točk oziroma dobrih 25 odstotkov nižje od najvišje vrednosti, ki jo je dosegel v začetku januarja 2022, osnovna inflacija je dosegla izredno visokih 6,6 odstotka in donos 10-letne obveznice je poskočil na 4,25 odstotka. Od takrat trgi vztrajno rastejo kljub skrbem in negotovosti. Tečaji delnic so se okrepili, vzpostavil se je trend padajoče inflacije, donosnost obveznic se je znižala. Kljub temu da imamo še vedno rastoče gospodarstvo, so se pojavile prve razpoke na trgu dela, ki kažejo, da se bo gospodarska aktivnost ohladila. Število novih brezposelnih v ZDA sicer ostaja dokaj nizko, vendar narašča vse od septembra, ko je bilo najnižje. Slabi podatki s trga dela pa še ne pomenijo avtomatsko tudi slabe novice za finančne trge, slaba novica je lahko v tem primeru dobra novica. Zaradi teh kazalnikov lahko pričakujemo, da bodo centralne banke upočasnile, če ne kar ustavile dvigovanje obrestnih mer, ker pa prinaša boljše obete za potrošnjo.

Na trgu energentov je dokaj mirno, kljub presenetljivi napovedi članic organizacije OPEC+, da dodatno zmanjšajo proizvodnjo za 1,16 milijona sodčkov na dan, saj se je cena črnega zlata po izrednem skoku ponovno približala nivojem pred napovedjo. Cene zemeljskega plina ostajajo nizke, čeprav pričakujemo znižanje proizvodnje na Norveškem zaradi napovedanih vzdrževalnih del. Marca je industrijsko povpraševanje po plinu padlo za 21 odstotkov glede na povprečje v obdobju med letoma 2019 in 2021.

Slovenski borzni indeks SBITOP se zadnje dni giblje med 1230 in 1250 točkami, kar je najvišje po začetku vojne v Ukrajini – pred vojno je indeks dosegel vrh pri 1340, kar je bilo najvišje po finančni krizi 2007/2008. Poleg splošnega pozitivnega vzdušja na svetovnih delniških trgih lahko razloge za rast slovenskih borznih družb pripišemo prihajajočemu obdobju skupščin delničarjev in potrjevanju predlaganih dividend. Lanski rezultati večine podjetij na Ljubljanski borzi so bili zelo dobri. Predlagana nizka dividenda za delničarje Petrola je posledica slabih rezultatov zaradi državnega omejevanja cen in s tem marž po lanskem skoku cen naftnih derivatov. Cinkarna Celje je na drugi strani leto 2022 zaključila z rekordnim rezultatom in je predlog uprave o neizplačilu dividende osnovan drugače. Dejavnost Cinkarne je energetsko intenzivna, zato je bila deležna pomoči za omilitev posledic energetske krize. V primeru izplačila dividende bi morali vrniti pridobljeno pomoč v višini od 5 do 7 milijonov evrov. Tako sta se obe podjetji zaradi energetske draginje znašli v težavah pri izplačilu dividende, pa čeprav so težave diametralno različne. Hkrati ne smemo pozabiti, da gre za predloge in da nemalokrat na skupščini delničarjev pride do nasprotnih predlogov, ki dobijo večinsko podporo.