Pretoki rek so v letošnjem letu rekordno nizki, zato bo tudi proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn ena najnižjih v zgodovini. Hidroelektrarne proizvajajo vsaj polovico električne energije manj, kot so načrtovali njihovi upravljalci. Primanjkljaj električne energije družbe kupujejo na borzah – v času rekordnih visokih cen.
Leto 2022 je slabo leto za slovenske obnovljive vire energije. Zaradi nizkega pretoka rek imamo zgodovinsko najnižjo proizvodnjo elektrike iz hidroelektrarn, bistveno nižjo od načrtovane. V minulih dneh so zaradi pomanjkanja vode ustavili hidroelektrarno Solkan.
Sušno poletje prihaja po letošnji zimi brez snega in za nameček v letu, ko so borzne cene električne energije pošastno visoke. Ker sicer povprečno tretjino vse električne energije proizvedejo dravske, savske in soške hidroelektrarne – drugih obnovljivih virov v Sloveniji tako rekoč nimamo oziroma ne proizvedejo omembe vrednih količin –, je primanjkljaj treba nadomestiti z uvozom elektrike iz tujine. Za nameček tudi leto prej ni bilo uspešno.
»Zaradi izpada večjih količin proizvodnje pri vetrnih elektrarnah in manjše proizvodnje v hidroelektrarnah zaradi vročega in sušnega poletja se je ciljem navkljub povečalo povpraševanje po fosilnih energentih, na višanje cen pa so vplivale tudi rekordne cene emisijskih kuponov,« je v Energetski bilanci za leto 2021 zapisala direktorica agencije za energijo Duška Godina.
Hidroelektrarna
Solkan ustavljena
Zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja je pretok reke Soče tako nizek, da je moral upravljalec, družba Soške elektrarne Nova Gorica, začasno ustaviti hidroelektrarno Solkan. To se je zgodilo prvič po letu 2003. Povprečni pretok Soče v Solkanu ta čas ne omogoča več varnega delovanja turbin, pojasnjujejo v družbi, ki je v lasti Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Do srede so sprejemljiv pretok še lahko zagotavljali s praznjenjem akumulacij, nato pa so tudi te dosegle spodnje kritične ravni, zato jih ni več mogoče dodatno prazniti.
Ustavitev hidroelektrarne Solkan je le ena od posledic dolgotrajne suše. Proizvodnja električne energije na vseh treh verigah hidroelektrarn je krepko pod načrtovano. V družbi HSE so povedali, da je povprečni pretok na Soči v prvi polovici leta znašal 39 kubičnih metrov na sekundo, kar je dvakrat manj od običajne vrednosti, povprečni pretok na Savi pa 103 kubične metre na sekundo, kar je polovico manj od načrtovane vrednosti. Na teh dveh rekah je stanje najslabše, pravijo v HSE, podatki pa razkrivajo, da tudi dravske elektrarne v določenih obdobjih dneva delajo kvečjemu z desetino moči.
Dravska veriga mestoma
brez proizvodnje
Katastrofalno stanje zaradi nizkih pretokov, kot rečeno, razkrivajo tudi podatki Dravskih elektrarn Maribor (DEM). Na območju hidroelektrarne Dravograd, ki ima nazivni pretok turbin 405 kubičnih metrov na sekundo, je bil včeraj sredi dneva pretok le 160 kubičnih metrov na sekundo. To je bil v tem času največji pretok na slovenskem delu Drave. Na območju hidroelektrarne Fala, ki ima sicer nazivni pretok 525 kubičnih metrov na sekundo, pretoka sredi dneva praktično ni bilo, podobno je bilo na območju hidroelektrarne Ožbalt. Hidroelektrarni Zlatoličje in Formin sta delovali na petini svoje moči. V družbi DEM so za Dnevnik pojasnili, da v tem kritičnem času stanje rešujejo s spuščanjem vode iz akumulacijskih jezer. Čeprav so ta čas zaradi nizkih pretokov pogostejša obdobja, ko posamezne elektrarne ne proizvajajo električne energije – taka obdobja so sicer tudi v času, ko imajo reke običajne pretoke –, pa zaustavitve elektrarn vendarle ni pričakovati. »Proizvodnja še vedno dosega približno 70 odstotkov letnega plana, kar pa predstavlja eno najslabših hidrologij v zadnjih desetletjih,« so zapisali v DEM.
Podatki družbe Eles, kjer spremljajo proizvodnjo vseh slovenskih hidroelektrarn, razkrivajo, da so včeraj sredi dneva vse slovenske hidroelektrarne proizvajale od 60 do 70 megavatnih ur električne energije, kar je dobrih 10 megavatnih ur manj kot maja v istem času dneva. Med letoma 2012 in 2021 je bila povprečna proizvodnja vseh slovenskih hidroelektrarn 4245 gigavatnih ur na leto. Najvišja je bila leta 2014, in sicer 5117 gigavatnih ur, najnižja pa leta 2017, in sicer 2959. Letos naj bi po predvidevanjih generalnega direktorja Elesa Aleksandra Mervarja zabeležili nov najnižji rekord. Pričakuje se med 2700 in 2800 gigavatnih ur proizvedene električne energije iz vseh slovenskih hidroelektrarn.
Slabo poletje sledi slabi zimi
Tudi minula zima je bila z vidika proizvodnje električne energije iz hidroelektrarn zelo slaba in se je po podatkih agencije za okolje uvrstila celo med 13 najmanj namočenih od leta 1961. Še zlasti suh je bil marec, ko večino meseca sploh ni bilo padavin; to je bil eden najbolj sušnih marcev v zadnjih 30 letih. Zato so imele med lanskim decembrom in koncem letošnjega marca hidroelektrarne velik izpad načrtovane proizvodnje, ki je bila skoraj polovico nižja kot zimo pred tem. To velja tako za soške, savske kot dravske elektrarne.
Povprečni pretok na dravskih elektrarnah – Drava je reka, ki se od marca oziroma aprila včasih celo do avgusta napaja tudi s taljenjem snega v Alpah – je v prvem polletju znašal 185 kubičnih metrov na sekundo oziroma skoraj polovico manj od načrtovane vrednosti. V primerjavi s preteklim petletnim povprečjem so dravske elektrarne zabeležile za tretjino nižjo proizvodnjo, skoraj polovico nižjo pa savske in soške elektrarne. Izpad so v HSE nadomeščali z elektriko iz šoštanjske termoelektrarne in predvsem z uvažanjem elektrike iz tujine. V prvem letošnjem četrtletju je zato TEŠ glede na enako obdobje lani proizvedel 10 odstotkov več elektrike, glede na 2020 pa celo za 47 odstotkov več.
Drastično povečan uvoz
Tudi na spodnjesavskih hidroelektrarnah, ki jih upravlja družba Hidroelektrarne na spodnji Savi in so v skupnem lastništvu skupine Gen in HSE, že celo leto beležijo izredno slabe hidrološke razmere pod dolgoletnim povprečjem. Marca in julija so bili pretoki najnižji, odkar GEN upravlja elektrarne. Tudi v juliju ni nič boljše, pretoki Save ostajajo pod dolgoletnim povprečjem. Skupna proizvodnja spodnjesavskih hidroelektrarn ob polletju znaša le 56 odstotkov načrtovane, medtem ko je bila proizvodnja v enakem obdobju lani kar 23 odstotkov nad načrtovano.
V skupini Gen so pozimi izpad proizvodnje hidroelektrarn nadomeščali z zagoni Termoelektrarne Brestanica, a zgolj v obdobjih, ko je bila cena energije na trgu višja od proizvodne cene te plinske termoelektrarne. Ker so cene elektrike trenutno zelo visoke, je bila proizvodnja v termoelektrarni bistveno nad načrtovano. Ob tem je tudi Gen energija – tako kot HSE – izpad proizvodnje iz hidroelektrarn nadomeščala z nakupi manjkajoče energije na trgu.
