Potem ko je Magna Steyr marca letos ustavila tekoče trakove v hoški lakirnici in proizvodnjo prenesla v matično graško tovarno, se je večinoma ukvarjala s tem, kako čim bolj skrajšati seznam 115 presežnih delavcev. Večina si je poiskala drugo službo, nekateri so se odločili za prezaposlitev v Gradec, nekateri pa zaradi višje odpravnine čakajo, da jih to avstrijsko podjetje odpusti samo. Okoli 40 do 50 zaposlenih ostaja na lokaciji v Sloveniji, večina za potrebe novega tehnološko-razvojnega centra, ki ga snujejo. Nekaj pa jih potrebujejo za vzdrževanje tehnološko zahtevne 150 milijonov evrov vredne investicije.
Golob: Pogajanja z Magno
o odškodnini še niso končana
Odločitve Magne v Sloveniji, še posebej preselitev dejavnosti lakiranja karoserij v Gradec, so zaznamovale tudi ponedeljkovo sejo državnega zbora. Poslanec Levice Matej Tašner Vatovec je predsednika vlade Roberta Goloba – glede na to, da Magna odpušča zaposlene, da so bili za njeno investicijo razlaščeni kmetje in da se je že zgradilo 230 metrov železniškega tira, ki vodi v polje – vprašal, ali vlada pripravlja oceno škode oziroma ali bo povračilo terjala od investitorja, ki ni izpolnil svojih obljub. »Predvsem pa, ali država razmišlja o tem, da bi tiste, ki so bili vpleteni v ta posel zelo namensko od samega začetka, tudi z lex Magna 2016, v prvi vrsti z nekdanjim ministrom Počivalškom, tudi poklicala na odgovornost?« je še vprašal Tašner Vatovec.
Premier Robert Golob se je strinjal, da primer Magne ni zgodba o uspehu. Prej nasprotno, to je projekt, ki je ogromno obetal, ne samo obljube, ampak tudi dejansko investicije z vseh strani. »Pogovori s predstavniki Magne, ki bodo dali dva odgovora, potekajo. Prvo vprašanje je, kolikšna bo odškodnina, pogodbena kazen. Pogodbene klavzule glede tega žal niso ravno v prid države, ampak investitorja. Za zdaj so pogovori konstruktivni in verjamem, da bodo dali tudi take rezultate. Drugo vprašanje pa je, kaj bo s to lokacijo. Glede na to, da smo na njej dejansko izpeljali kup ukrepov, menim, da je ne smemo pozabiti. Ob tem v prihodnjem petletnem obdobju razpolaganja s to lokacijo ne moremo prepustiti izključno trgu ali investitorju kot takemu. Je pa ta investicija hkrati zelo dobra lekcija, česa naj ne počnemo in čemu naj se izogibamo.«
Po obisku kitajske
delegacije BYD molk
Za zdaj še ni znano, kako so se zaključili pogovori o razvoju prototipa vozila na lokaciji v občini Hoče - Slivnica. Neuradno naj bi šlo za bavarskega proizvajalca avtomobilov BMW. Četudi naj bi bili njihovi inženirji že v lakirnici, uradno v Magni tega ne komentirajo. Po naših informacijah naj bi šlo za posel, za katerega je predvidenih dodatnih 30 delovnih mest, nekateri zaposlitveni oglasi pa so že objavljeni. Kljub temu da v Magni vseskozi zatrjujejo, da v Hočah še niso opustili načrtov za gradnjo tovarne za sestavljanje do sto tisoč avtomobilov na leto, je to ob zakonodajnih preprekah glede gradnje in proizvodnje na območjih z vodnimi viri skoraj nemogoče. Tudi zato naj bi razmišljali, kaj bi v prihodnje sploh lahko bilo na lokaciji v Sloveniji v poslovnem fokusu.
Preverjali smo tudi neuradne informacije, da naj bi se za proizvodne zmogljivosti Magne v Sloveniji zanimala kitajska avtomobilska multinacionalka BYD in kalifornijski proizvajalec električnih vozil Rivian. Po več posredovanih elektronskih sporočilih, poslanih Penny Peng, ki je na spletni strani BYD navedena kot odgovorna za stike z mediji, nismo prejeli odgovora. Spomnimo pa, da je hoško lakirnico 27. februarja letos obiskala kar 14-članska delegacija BYD Europe. Medtem pa so nam iz Riviana, ki je nedavno odprl razvojni center v Beogradu, odgovorili, da z Magno ne potekajo pogovori v zvezi z njihovo proizvodno lokacijo v Sloveniji. V Magni si sicer še naprej prizadevajo, da bi za morebitno širitev proizvodnje v Sloveniji pridobili strateškega partnerja.
Na Madžarskem karoserije,
v Severni Makedoniji
zunanja ogledala
Medtem se Magna širi v soseščini, saj že raste njena nova tovarna v mestu Vecsés na Madžarskem, kjer bodo po pisanju spletnega portala Automobilwoche na površini 419.000 kvadratnih metrov izdelovali dele za karoserije in šasije. Komponente naj bi dobavljali »dvema evropskima priznanima proizvajalcema originalne opreme«, še navaja portal Automobilwoche, kjer dodajajo, da je Magna v gradnjo nove tovarne vložila več kot 50 milijonov evrov. Začetek serijske proizvodnje je predviden leta 2025, delo pa naj bi dobilo okoli 300 ljudi.
Za Magno je očitno zanimiva tudi Severna Makedonija, kjer bodo odprli že drugi proizvodni obrat. Investicija v tovarno v bližini mesta Štip bo vredna 40 milijonov evrov, v prvi fazi pa naj bi delo dobilo 600 ljudi, je v sporočilu za javnost zapisala vlada Severne Makedonije. Že letos naj bi Magna zagnala poskusno proizvodnjo, serijsko proizvodnjo načrtujejo v prvi polovici leta 2024. Medtem v tovarni blizu Struge ob Ohridskem jezeru Magna za več evropskih proizvajalcev avtomobilov že izdeluje sisteme zunanjih ogledal, vključno z aktuatorji in žičnimi snopi. Trenutno tam zaposlujejo 300 ljudi, napovedujejo, da naj bi jih do leta 2024 zaposlili tisoč.
