V Nemčiji je kazalnik pričakovanj vlagateljev ZEW padel na 19,2 z 41,8 v juliju, kar je precej pod pričakovanji. Indeks trenutnih razmer se je znižal na –77,3 z –68,9 v juliju. Padec je posledica povečane volatilnosti zaradi slabega poročila o zaposlovanju v ZDA in padca japonskih delnic. Čeprav so se trgi umirili, potencialna volatilnost ostaja visoka. Naslednji večji preizkus za tudi za razpoloženje v evrskem območju bo poročilo o zaposlovanju v ZDA in avgustovskih makroekonomskih in gospodarskih kazalnikih.
Inflacija v Franciji je julija dosegla 2,3 odstotka na letni ravni, kar je skladno s pričakovanji. Indeks HICP se je zvišal na 2,7 odstotka z 2,5 odstotka v juniju, kar je nekoliko nad pričakovanji. Glavni dejavnik je bil skok energetske inflacije na 8,5 odstotka, predvsem zaradi dviga cen plina. Jedrna inflacija je padla na 1,5 odstotka, inflacija storitev pa na 2,6 odstotka, kar je spodbudno za ECB.
Indeks cen proizvajalcev (PPI) za ZDA se je povečal za 0,1 odstotka, kar je pod pričakovanji (0,2 odstotka). Jedrni PPI je ostal nespremenjen, prav tako pod pričakovanji (0,2 odstotka). Ti podatki kažejo, da se cene stabilizirajo, kar bi lahko omogočilo Fedu, da septembra začne sproščati politiko. Kitajsko gospodarstvo že več mesecev kaže znake šibkosti, predvsem v storitvenem sektorju. Kljub temu skrbi glede Kitajske niso povzročile večjih pretresov na trgih, medtem ko so skrbi glede ZDA močno vplivale na globalne trge.
Ameriški trg potrošnje je največji na svetu, zato šibkejša rast v ZDA vpliva na celotno svetovno gospodarstvo, medtem ko šibkejša rast na Kitajskem vpliva predvsem na države, ki izvažajo na Kitajsko. Kljub prizadevanjem Kitajske za internacionalizacijo juana večina čezmejnih transakcij še vedno poteka v dolarjih, kar pomeni, da spremembe v Fedovi politiki vplivajo na trge po vsem svetu. Čeprav je Kitajska pomembna, ZDA še vedno najbolj vplivajo na globalne trge v času naraščajoče geopolitične konkurence.
Na splošno je pričakovati obdobje sinhronega nižanja obrestnih mer na obeh straneh Atlantika, kar bo najbolj koristilo naložbam z najvišjo duracijo. Duracija je finančni kazalnik, ki meri občutljivost vrednosti obveznice za spremembe obrestnih mer. Višja ko je duracija, bolj je obveznica občutljiva za spremembe obrestnih mer. Čeprav se duracija običajno uporablja za obveznice, jo lahko v širšem smislu uporabimo tudi za delnice, zlasti za tiste, ki obetajo visoke prihodnje denarne tokove.
Naložbe z najvišjo duracijo, kot so tehnološke delnice (Microsoft, Google, Nvidia) in dolgoročne državne obveznice, ki se jih lahko kupi preko skladov ETF (ETF IS05 za evropske in ETF TLT za ameriške obveznice), naj bi imele največ koristi. Skladi ETF se razlikujejo od vzajemnih skladov predvsem po bistveno nižjih stroških upravljanja in običajno boljših donosih. Poleg tega so skladi ETF običajno likvidnejši od vzajemnih skladov. Trgovanje s skladom ETF poteka prek trgovalnega računa, ki ga odpre fizična ali pravna oseba pri borznoposredniški hiši, ali prek storitve individualnega upravljanja premoženja, ki jo prav tako ponujajo borznoposredniške hiše, oziroma prek varčevalnih produktov borznoposredniških hiš.
