Na svetovni ravni se pričakuje, da bo povpraševanje po nafti začelo rasti na račun novih kitajskih ukrepov, namenjenih stimulaciji gospodarstva. Kljub dražji nafti se je evro okrepil v primerjavi z dolarjem na najvišjo raven od sredine avgusta. Temu botrujeta različni stopnji inflacije v Evropi in ZDA. Inflacija v Evropi je upadla pod raven dveh odstotkov, na 1,8 odstotka, letna inflacija za september pa naj bi po pričakovanjih v ZDA znašala 2,3 odstotka. V kratkem lahko pričakujemo, da bo ECB še tretjič znižala temeljne obrestne mere. Ob tem pa smo bili priča objavi zelo dobrih podatkov z ameriškega trga dela, kar je nazadnje pripeljalo do tega, da so donosnosti 10-letnih ameriških obveznic presegle 4 odstotke. To je najvišja raven v dveh mesecih.
Ta teden nas čaka pomemben vpogled v gospodarsko stanje, saj bodo objavljeni ključni podatki o inflaciji za ZDA, začela pa se bo tudi sezona poročil o dobičkih borznih podjetij. V četrtek pričakujemo poročilo o indeksu cen potrošnikov (CPI) za september. Predvideva se nadaljnje znižanje stopnje inflacije CPI in PCE, ki naj bi septembra znašali 2,3 odstotka in 2,1 odstotka. Posebne pozornosti bodo deležni podatki o jedrni inflaciji, ki izključujejo cene hrane in energije, kar bo pokazalo, ali se inflacijski pritiski širijo v širše gospodarstvo. Inflacijski pritiski se lahko znova okrepijo, zlasti ob zniževanju obrestnih mer in ohranjanju visoke likvidnosti v finančnem sistemu.
Iranski režim se sooča z resnimi notranjimi in zunanjimi grožnjami, kar še dodatno povečuje napetosti v regiji. Eksekucija vodstva Hezbolaha je Iran naredila ranljivega in okrepila bojazen, da bi bilo lahko iransko vodstvo naslednja tarča izraelskih napadov. Kljub nekaterim preteklim prizadevanjem iranskega predsednika za bolj spravljivo politiko so tamkajšnje oblasti pod pritiskom trdih linij sprejele bolj agresiven pristop do Izraela. Ti geopolitični dogodki imajo lahko neposreden vpliv na inflacijo, saj negotovost na Bližnjem vzhodu povečuje cene energentov in surovin.
Kitajska sprejema ekspanzivne monetarne in fiskalne ukrepe, saj bi rada spodbudila domače gospodarstvo in dosegla vsaj 5-odstotno rast v letošnjem letu. Povečano tiskanje denarja in naraščajoče povpraševanje po surovinah na Kitajskem bosta verjetno prispevali k dolgotrajnejšemu pritisku na rast cen na globalnih trgih. Zaradi geopolitičnih napetosti in morebitnih višjih stroškov energentov bodo v prednosti energetska podjetja in podjetja iz specifičnih panog, ki imajo čim bolj celovito vertikalno integracijo. Na domačem trgu bi morebiten ponoven inflacijski pritisk koristil NLB*, ki ima 5,8 milijarde evrov v variabilnih kreditih. Ti krediti delujejo kot nekakšno zavarovanje proti inflaciji za vlagatelje, saj se obrestne mere pri teh kreditih prek posledično višjih obresti prilagajajo inflaciji, kar izboljša donosnost banke. Ponovni morebitni dvig cen, zlasti zaradi motenj v oskrbovalnih verigah in višjih stroškov energentov in surovin, bi v takem primeru vodil v daljše obdobje nihajnih oziroma višjih obrestnih mer. To bi neugodno vplivalo na podjetja, zlasti manjša v tehnološkem sektorju z visokimi pričakovanji rasti (tako imenovane growth zgodbe), ki se zanašajo na poceni kapital za širitev in razvoj.
Ta teden se začenja tudi sezona objav poslovnih izidov, pri čemer bodo najprej objavili rezultate bank, kot sta JPMorgan in Wells Fargo. Ti rezultati bodo dali vpogled v finančno zdravje podjetij in njihovo sposobnost obvladovanja inflacije ter za zdaj še višjih obrestnih mer.
* Avtor je lastnik delnic NLB.
