S ciljem znižati inflacijo centralne banke po svetu zvišujejo temeljne obrestne mere, kar v naslednjem koraku vpliva na višanje obrestnih mer v poslovnih bankah ter s tem dražje zadolževanje prebivalstva in podjetij. Proti koncu julija je ameriška centralna banka (Fed) povišala temeljne obrestne mere za 0,25 odstotka, na 5,25 do 5,5 odstotka, kar po 22 letih predstavlja najvišje vrednosti. S poviševanjem obrestnih mer so v Fedu pričeli že marca lani, to se pravi nekaj mesecev pred Evropsko centralno banko (ECB), v zadnjih 16 mesecih pa so jih povišali enajstkrat. Dan zatem, ko je Fed zvišal obrestno mero, mu je sledila ECB. Ta jo je zvišala za 0,25 odstotne točke, na 4,25 odstotka. ECB je ključne obrestne mere pričela zviševati julija lani, doslej pa jih je zvišala devetkrat zapored. Podobno kot Fed In ECB so od preteklega leta temeljne obrestne mere dvignile tudi številne druge centralne banke po svetu.
Dosežen vrh
Ob zadnjem povišanju obrestnih mer je predsednica ECB Christine Lagarde izjavila, da bi se te septembra lahko bodisi povišale bodisi ostale nespremenjene, nikakor pa se ne bodo znižale. V pogovoru za francoski častnik Le Figaro je Lagardova zadnji dan julija dejala, da se evrsko območje po napredku boja zoper inflacijo približuje dvoodstotnemu cilju. Po njenih besedah je očitno, da je monetarna politika pri zniževanju inflacije pričela delovati, kar se izraža v obrestnih merah in upadanju obsega posojil, povpraševanju podjetij po posojilih, v investicijah in cenah nepremičnin.
Iz ECB so v petek sporočili, da je osnovna inflacija, ki ne vključuje cen hrane in energentov, v prvi polovici letošnjega leta v evrskem območju verjetno dosegla vrh, je poročal Reuters. Po prvih podatkih evropskega statističnega urada (Eurostat) se je v primerjavi z junijem prejšnji mesec inflacija znižala za 0,2 odstotne točke, na 5,3 odstotka.
Najnovejši podatki inflatornih gibanj so okrepili pričakovanja, da bo ECB septembra ustavila niz devetih zaporednih dvigov obrestnih mer. Po ugotovitvah ECB večina analiziranih indeksov temeljne inflacije kaže znake popuščanja cen, poleg tega so bili zadnji podatki za julij skladni z njihovimi pričakovanji. Ob tem je spodbudno, da se je inflacija pričela zniževati tudi za storitve.
Največji prispevek počitniški paketi
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) so se cene življenjskih potrebščin v primerjavi z junijem v Sloveniji julija znižale za 0,2 odstotka. K inflaciji v zadnjem mesecu so največ, 0,4 odstotne točke, prispevale podražitve počitniških paketov, ki so se dvignile za skoraj deset odstotkov. Višje cene naftnih derivatov so dodale 0,2 odstotne točke, pri čemer so se tekoča goriva podražila za 3,9 odstotka, goriva in maziva za osebna vozila pa za 3,9 odstotka. Po drugi strani so mesečno inflacijo najbolj, za 0,5 odstotne točke, znižale poletne razprodaje oblačil in obutve, ki so se v povprečju pocenili za 6,7 odstotka.
Na letni ravni je bila julijska rast cen 6,1-odstotna, medtem ko je v enakem mesecu lanskega leta znašala 11 odstotkov. Največ, dve odstotni točki, so k letni inflaciji prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se v zadnjem letu povišale za dobrih 11 odstotkov. Izdelki in storitve iz skupine zdravstvo so se v obravnavanem obdobju podražili za 13,7 odstotka in so inflacijo povišali za 0,8 odstotka. Po drugi strani so cenejši naftni derivati v zadnjem letu inflacijo ublažili za 1,3 odstotka, pri čemer so se tekoča goriva pocenila za 29,5 odstotka, goriva in maziva za osebna vozila pa za 16,2 odstotka. Z upadom za 10,9 odstotka so cene električne energije letno inflacijo znižale za pol odstotne točke. Po metodologiji Eurostata je sicer julija v Sloveniji inflacija znašala 5,7 odstotka, kar je bilo za 0,9 odstotne točke manj kot mesec pred tem.
Po ocenah ECB bi bila ciljna, dvoodstotna inflacija lahko dosežena leta 2025.
