V dunajskem okrožju Wien-Simmering so ta mesec začeli gradnjo prve naprave za proizvodnjo zelenega vodika. Od sredine prihodnjega leta naj bi naprava dnevno proizvedla 1300 kilogramov zelenega vodika. Ob napravi bodo postavili tudi vodikovo polnilnico, na kateri se bo lahko dnevno napolnilo do 60 avtobusov ali tovornjakov. Podjetji Wien Energie in Wiener Netze, ki spadata pod okrilje mestne občine Dunaj, bosta za naložbo odšteli deset milijonov evrov.
Naprava pridobiva zeleni vodik z elektrolizo vode. Gre za proces, pri katerem se vodo razdeli na njena sestavna dela, vodik in kisik. Vodik nato shranjujejo pod visokim pritiskom v stisnjeni obliki. Na Dunaju proizveden vodik bo ogljično nevtralen, ker bodo pri elektrolizi vode uporabljali izključno električno energijo iz obnovljivih virov, kot so sončna, vetrna ali vodna energija.
Slovenija v osrčju
vodikove doline
V Sloveniji še nimamo naprave za proizvodnjo zelenega vodika. Na območju edine cementarne v Sloveniji, Salonita Anhovo, od novembra lani sicer že obratuje polnilnica z zelenim vodikom. V načrtu imajo tudi lokomotivo na zeleni vodik, ki bi ga pridobivali z zeleno energijo iz sončnih elektrarn. Skupina HSE v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) sočasno načrtuje postavitev večjih proizvodnih zmogljivosti zelenega vodika, ki bi bile podprte z novimi lokalnimi sončnimi elektrarnami.
Družbi sta članici projekta Severnojadranska vodikova dolina (NAHV), v katerem sodelujejo Slovenija, Italija in Hrvaška ter konzorcij 34 partnerjev iz raziskovalne in institucionalne sfere ter industrije – energetike in transporta. »Spodbujamo prve, a velike korake proti začetku redne proizvodnje in uporabe vodika v večjih količinah,« pravi Viktor Vračar, generalni direktor TEŠ. »V Termoelektrarni Šoštanj že vrsto let nabiramo izkušnje z vodikom, saj z alkalno elektrolizo vsakodnevno že proizvajamo vodik, zaenkrat sicer namenjen samo hlajenju generatorja. Energetska lokacija v Šoštanju ima velik potencial za izvedbo tovrstnih projektov, z združitvijo večjih sončnih elektrarn in proizvodnje vodika.«
Zeleni vodik naj bi bil gorivo prihodnosti, nadomestil naj bi nafto, plin in premog. Postal naj bi eden ključnih temeljev uspešnega energetskega prehoda. Po nekaterih ocenah naj bi zeleni vodik do leta 2050 pokril četrtino globalnih energetskih potreb. Njegova prednost je med drugim v tem, da so pri njem uporabne obstoječe tehnologije in infrastruktura za transport ter notranje izgorevanje fosilnih goriv. Zeleni vodik je mogoče prenašati tudi po nekaterih plinovodih.
Kdo ima prav, Gates ali Musk?
Prednost vodika je še v tem, da se pri sežigu ne sprošča CO2, temveč samo voda. Zeleni vodik je »švicarski nož razogljičenja«, je njegovo vsestranskost hvalil ustanovitelj Microsofta Bill Gates. Nasprotnega mnenja je prvi mož Tesle Elon Musk, ki je prepričan, da je vodik najbolj neumna stvar za shranjevanje energije. Ima namreč bistveno slabost: pretvorba (zelene) elektrike v vodik je dokaj neučinkovita, v tem procesu se izgubi precej energije.
»Civilizacija ne pozna učinkovitega načina shranjevanja energije,« uvodoma poudari Gregor Dolanc, vodja odseka za sisteme in vodenje na Institutu Jožef Stefan. »Če bi ga, bi bilo marsikaj rešeno. Baterije imajo sicer majhne izgube, vendar so primerne le za shranjevanje relativno majhnih količin in za kratek čas. Pri vodiku lahko shranite bistveno večje količine za daljši čas, so pa zato izgube bistveno večje.«
Dokler je bila cena zemeljskega plina nizka, je bil zeleni vodik cenovno nekonkurenčen sivemu vodiku, ki se ga prideluje iz zemeljskega plina in ni podnebno nevtralen. Leta 2021 se je zgolj 0,03 odstotka vodika proizvedlo na ogljično nevtralen način. »Zeleni vodik je zelo drag šampanjec energetske tranzicije,« je za nemški Spiegel slikovito razložil Rainer Baake, direktor fundacije za podnebno nevtralnost. »Ne pijete ga ob vsaki priložnosti. Za odžejanje je predrag.«
»Izjava je nekoliko demagoška,« komentira Dolanc. »Cena zelenega vodika je danes sorazmerno visoka tudi zaradi dragih elektrolizerjev, ki so predmet butične proizvodnje. Ko bo poraslo zanimanje zanje, bo proizvodnja postala bolj množična in bo cena zagotovo padla. Potlej bo ključen dejavnik ekonomičnosti cena elektrike.«
V vsakem primeru je zeleni vodik smiselno uporabiti za shranjevanje presežkov zelene električne energije. »Poletnih presežkov sončnih elektrarn ni mogoče shraniti v baterijah. V zelenem vodiku jih lahko. In to marsikje tudi že počnejo,« razloži Dolanc, ki podpira dunajski projekt. »Pomembno je preizkusiti razpoložljive tehnologije in pridobiti izkušnje iz prve roke.«
