Že pred več kot letom dni so na Agenciji za radioaktivne odpadke (ARAO) objavili razpis, s katerim iščejo izvajalca, ki bo zgradil novo odlagališče za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke v Vrbini pri Krškem. Na odlagališču bodo odlagali zaščitna oblačila in opremo, ki jih uporabljajo zaposleni v krški nuklearki, odpadke iz čistilnih naprav pa tudi odpadke, ki nastajajo v medicini in industriji ter raziskovalni dejavnosti. Teh je skupaj do dva kubična metra na leto. Odlagališče ne bo namenjeno izrabljenemu jedrskemu gorivu iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK), slednje je visokoradioaktivni odpadek.
Na ARAO so sicer določili najvišjo možno vrednost še dopustne ponudbe za gradnjo odlagališča, to je 194 milijonov evrov, a priznavajo, da lahko dopustijo do 20 odstotkov višjo ceno, kar pomeni skoraj 40 milijonov več. In če bi nazadnje cena ponudnika presegla tudi to vrednost, bodo ponovno ovrednotili investicijski program. Ob vsem tem je zanimivo tudi to, da je v igri za gradnjo odlagališča ostal le en ponudnik – konzorcij družb Riko, Kolektor CPG in CGP Novo mesto, ki ga obvladujejo Janez Škrabec, Stojan Petrič in Dari Južna.
Revizije izločile konkurenco
Spomnimo, ARAO se je odločil za dvofazni razpisni postopek, kar pomeni, da je v prvi razpisni fazi le zbiral izvajalce in preverjal, ali so usposobljeni za izvedbo posla. Čeprav so se na razpis sprva prijavili trije ponudniki, to so bili konzorcij Pomgrad, Kostak in GIC Gradnje, konzorcij slovenskega in avstrijskega Strabaga ter konzorcij Riko, Kolektor CPG in CGP Novo mesto, je agencija nazadnje usposobljenost za izvedbo posla priznala le slednjemu. Sprva se je skozi prvo razpisno fazo prebil še konzorcij Pomgrad, Kostak in GIC Gradnje, a je po treh revizijskih zahtevkih in pol leta kasneje iz igre izpadel tudi ta. Zdaj je v teku druga razpisna faza, v kateri je agencija od izvajalca zahtevala konkretno cenovno ponudbo. Ne glede na to, da je ARAO vrednost razpisa omejila navzgor, to ne pomeni, da bo odlagališče dejansko zgrajeno za 194 milijonov evrov. Ker je konzorcij Riko, Kolektor CPG in CGP ostal brez vsakršne konkurence, ga prav nič ne sili k temu, da na razpisu odda najnižjo možno in optimalno ponudbo. ARAO lahko po drugi strani sprejme celo do 20 odstotkov višjo ponudbo, kar v tem primeru znaša slabih 40 milijonov evrov.
Na ARAO skrivajo višino zneska
Na ARAO so zavrnili odgovor na Dnevnikovo vprašanje, koliko je vredna ponudba edinega preostalega ponudnika, saj da tega ne bodo razkrili do konca razpisnega postopka. Edina ponudba je poleg tega v celoti označena kot poslovna skrivnost. ARAO zakon resda ne zavezuje, da pred pravnomočno odločitvijo razkrije višino ponudbe, a veliki javni naročniki zaradi transparentnosti to vendarle počnejo; družba 2TDK, ki je z dvofaznim razpisnim postopkom iskala gradbinca za gradnjo ta čas največjega infrastrukturnega projekta pri nas, drugega tira, je po vsaki razpisni fazi razkrila tako prijavitelje kot ponudbene cene.
Po naših neuradnih informacijah naj bi bila ponudba konzorcija Riko, Kolektor CPG in CGP vredna nekaj manj kot 200 milijonov evrov in nekateri naši sogovorniki so prepričani, da se bo v postopku gradnje cena še krepko zvišala. Ker je konzorcij Riko, Kolektor CPG in CGP ostal edini v igri, kakšnega revizijskega zahtevka ni pričakovati, zato v ARAO pričakujejo, da bo pogodba sklenjena še letos. Kdaj se bo dejansko začela gradnja, sicer še ni znano, saj ARAO za projekt še nima gradbenega dovoljenja; dobrih 900 dni od uvedbe izvajalca v delo pa naj bi bili zaključeni še zadnje zunanje ureditve in vsa dela po pogodbi. Poskusno obratovanje načrtujejo v letu 2024.
Priprave na gradnjo odlagališča potekajo že skoraj devet let, a z različno dinamiko, saj je bilo ves čas precej neznank. Tako med drugim do konca leta 2020, že v času priprave projektne dokumentacije, še ni bilo znano niti to, ali bo Hrvaška svoj del odpadkov odlagala v Vrbini ali ne. Danes vemo, da bo Hrvaška svoj del odpadkov iz NEK, ki je v polovični lasti obeh držav, odlagala v občini Dvor, v bližini meje z Bosno in Hercegovino. Konec leta 2019 je sosednja država začela postopek za gradnjo odlagališča. V njem bodo nekoč tudi odpadki, ki jih bodo Hrvati prevzeli iz NEK. Ne glede na to pa se cena za slovensko odlagališče ni znižala, nasprotno; še v času priprave projektne dokumentacije je bila ocenjena vrednost gradnje odlagališča slabih 184,2 milijona evrov (z DDV).
