To pomeni, da so zdaj hitri padci osrednjih indeksov za 10 do 15 odstotkov na krajši rok manj verjetni, saj bi vlagatelji glede na aktualne visoke negativne realne obrestne mere pri tako znižanih ravneh tečajev že začeli kupovali (tako imenovani buy the dip). Ko pa bo donosnost, predvsem ameriških državnih obveznic, višja od inflacije, lahko pričakujemo tudi resnejšo korekcijo, saj se bo takrat pomemben delež sredstev »preselil« iz delnic v obveznice. V ZDA lahko donosnost na 10-letne obveznice preseže mejo 3,5 odstotka ali celo 4 odstotke že do konca tega leta, na trgu za ZDA pa je pričakovana inflacija v povprečju 2,8-odstotna za naslednjih 10 let.

Tudi na račun napak evropske politike se je že zgodilo, da so razmere na drugi strani Atlantika ponovno mnogo boljše kot v Evropi. Marčna inflacija v Španiji je skoraj desetodstotna, evropski ekonomski sentiment pa na 12-mesečnem dnu. Odčitek nemškega ekonomskega indikatorja ZEW je pokazal, da je razpoloženje nemških vlagateljev marca rekordno padlo. Padec je bil celo višji od tistega, ki ga je povzročil covid. Vlagatelje najbolj skrbijo učinki rastočih cen na marže podjetij. Bilance gospodinjstev, javnih organizacij in podjetij bodo še zlasti v območju evra v tem letu še bolj pod pritiskom, na račun še rastočih cen. Pričakujemo lahko, da se bodo marže podjetij v nemški in evropski ekonomiji letos znižale, kar je tipičen napovednik recesije. Zato ne čudi, da namerava v naslednjih treh mesecih vse več podjetij v Nemčiji dvigniti cene; to je v raziskavi ugotovil münchenski inštitut Ifo. Indeks, ki meri cenovna pričakovanja v naslednjih mesecih, se je povzpel na novo rekordno vrednost 54,6 točke, potem ko je februarja po popravljeni oceni znašal 47,6 točke. V ZDA so ekonomska pričakovanja sicer krepko boljša kot v Evropi. Velika ameriška podjetja so v ZDA nekoliko bolje zaščitena pred negativnimi učinki vojne v Ukrajini, a tudi njih bo prizadelo nižje povpraševanje iz Evrope in Kitajske. Slednja doživlja ohlajanje gospodarske rasti, pestijo jo demografske težave in aktualne težave zaradi domačega prenapihnjenega nepremičninskega balona. Ne glede na vsa tveganja pa še naprej velja, da je realna obrestna mera zelo negativna, saj kljub vsem povečanim tveganjem še naprej krepko podpira globalne delniške trge – kljub temu da se državnim obveznicam, zdaj še posebej tistim s krajšimi ročnostmi, hitro višajo donosnosti.

Skratka, delniški trgi imajo »podporo«, kljub temu pa vse vodi v težje tržne razmere, kot smo jih bili vajeni v zadnjih dveh letih. To pomeni, da je za vlagatelje primerno, da v svojih portfeljih nekoliko okrepijo naložbeno zlato, kar lahko storijo z nakupom sklada GLD ETF, s katerim se lahko trguje prek trgovalnega računa, ki ga imajo fizične ali pravne osebe odprtega pri borznoposredniških hišah, ali prek storitve individualnega upravljanja premoženja (IUP), ki jo prav tako ponujajo borznoposredniške hiše. Ne glede na vsa aktualna tveganja sicer lahko ocenimo, da je domači delniški trg še naprej zanimiv, saj je trenutno z izjemo madžarskega najcenejši v regiji in širše. Izplačuje visoke dividende, ob tem pa je poslovanje domačih podjetij, ki niso pretirano zadolžena, večinoma robustno. x