Dan po volitvah je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), znana tudi kot slaba banka, začela prodajo skoraj 403 milijone evrov terjatev v bruto znesku do 16 podjetij, dan kasneje pa še prodajo 71 milijonov evrov terjatev do 12 podjetij. Skupna bruto vrednost terjatev, ki jim še ima v lasti DUTB, je konec prejšnjega leta znašala okrog tri milijarde evrov, njihova neto, torej iztržljiva vrednost pa je bila 290 milijonov evrov.
Kolikšen je interes za nakup obeh paketov terjatev, na DUTB niso konkretno razkrili, pojasnili pa so, da je zanimanje veliko. Po neuradnih podatkih naj bi interes za nakup terjatev izrazilo več kot deset možnih kupcev. Vstopnica za izvedbo skrbnega pregleda terjatev, ki so naprodaj, je visoka: za 403-milijonski paket varščina namreč znaša 300.000, za 71-milijonski paket terjatev pa so na slabi banki določili varščino 50 tisočakov.
Do katerih podjetij vse so naprodaj terjatve, na DUTB prav tako niso razkrili. Takšno odločitev so utemeljili s tem, da v skladu z določili zakona o bančništvu, kot pravni naslednik Probanke in Factor banke, ne morejo razkrivati dolžnikov, vključenih v paket, saj za objavo nimajo pravne podlage. Po neuradnih podatkih pa terjatve, ki so naprodaj, sodijo med najvišje terjatve, ki jim še ima v lasti DUTB.
Najvišje so terjatve do T-2
Med njimi so terjatve do T-2 in z njo povezanih treh družb v skupnem znesku 130 milijonov evrov. S T-2 je DUTB že vrsto let v sodnih sporih, za svoje terjatve, ki jih je prevzela od komercialnih bank, pa ima slaba zavarovanja, smo izvedeli neuradno. To občutno znižuje možni izkupiček od prodaje terjatev. T-2, ki ga prek družbe Garnol lastniško obvladuje Jurij Krč, je po zadnjih javno dostopnih podatkih leta 2020 ustvaril 94 milijonov evrov prihodkov od prodaje, pri čemer je čisti dobiček znašal sedem milijon evrov. V 403-milijonskem paketu so tudi terjatve do tovarne papirja Goričane iz Medvod in dveh lastniško povezanih družb v skupni bruto vrednosti okrog 25 milijonov evrov. Posredno, prek več podjetij, Goričane lastniško obvladuje Andraž Stegu. Neto ocenjena vrednost možnega izkupička od prodaje terjatev do Goričan po naših podatkih znaša 20 milijonov evrov, kar pomeni, da bo diskont v primeru prodaje teh terjatev bistveno nižji kot za terjatve do T-2. Podatki za minulo leto o poslovanju Goričan še niso dostopni, predlanskim pa je družba ustvarila skoraj 70 milijonov evrov prihodkov od prodaje in dobrega pol milijona evrov čistega dobička.
V 403-milijonski paket se uvrščajo tudi terjatve do družbe Fori skupina v lasti Milana Forštnerja in njegovih družinskih članov. Do Fori skupine (in povezanih oseb), ki je med ostalim lastnica Tekstilne tovarne Okroglica, ima DUTB terjatve v znesku 25 milijonov evrov. Podobno kot pri Goričanah na slabi banki ocenjujejo, da znaša neto vrednost terjatev do Forija približno 20 milijonov evrov. Med največje terjatve delujočih družb, ki so predmet paketne prodaje, so še terjatve do družbe Casino Portorož v vrednosti osem milijonov evrov. V 403-milijonski paket terjatev, s prodajo katerega bi DUTB po ocenah poznavalcev razmer lahko iztržila sto milijonov evrov, so bile vključene tudi terjatve do dveh gradbenih družb, ki sta končali v stečaju. Medtem ko ima slaba banka do ajdovskega Primorja približno 65 milijonov evrov terjatev, vrednost terjatev do velenjskega Vegrada znaša 50 milijonov evrov, smo izvedeli neuradno.
V drugi, 71-milijonski paket pa so bile vključene izključno terjatve do 12 podjetij, ki so zavarovane z nepremičninami. Ta paket terjatev so na slabi banki oblikovali potem, ko je možni investitor izrazil interes, da bi prevzel tovrstne terjatve.
Začetek prodajnih postopkov takoj po volitvah so na DUTB utemeljili s tem, da je oblikovanje paketov sredstev kompleksen proces, ki zahteva veliko strokovnega dela. Pripravo 403-milijonskega paketa so, na podlagi predhodno izraženega interesa s trga, začeli že pred nekaj meseci, so zatrdili. »Njegova prodaja ni povezana z volitvami. To potrjuje tudi veliko število slovenskih in tujih skladov upravljanja premoženja, ki so že vstopili v prodajni postopek,« so povedali na DUTB. Do konca letošnjega leta, ko naj bi prenehala obstajati oziroma bila pripojena k Slovenskemu državnemu holdingu, mora DUTB odplačati še za okrog 200 milijonov evrov obveznosti.
Možnost prodaje
posameznih terjatev
Pri paketni prodaji terjatev se postavlja vprašanje, ali ne bi bilo s ciljem višjega izkupička bolj smiselno, če bi se terjatve prodajale do vsakega podjetja posebej. Po pojasnilih DUTB je prodaja paketov terjatev eno od uveljavljenih orodij upravljanja nedonosnega premoženja, s katerim lahko družba v kombinaciji s privlačnim premoženjem proda tudi za prodajo zahtevnejše premoženje in tako iztrži več. Če za nakup celotnega paketa terjatev nobena ponudba ne bo ustrezna, lahko DUTB na podlagi razpisne dokumentacije nadaljuje prodajne postopke za posamezne terjatve v portfelju, pri čemer upošteva le tiste ponudbe, pri katerih so ponudniki podali izjavo, da ponudba velja tudi za posamezne terjatve v portfelju.
Rok za oddajo zavezujočih ponudb za 403-milijonski paket se izteče 25. maja, za 71-milijonski paket terjatev pa dan kasneje. Po mnenju poznavalca razmer, ki ni želel biti imenovan, bi ob upoštevanju potrebnih postopkov za zaključek prodaje terjatev nova vlada, ki naj bi delo začela na začetku junija, lahko ustavila prodajna postopka terjatev, če bo tako želela.
