Prvo fazo infrastrukturnih objektov v sklopu odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke bo (verjetno) zgradil konzorcij družb Riko, Kolektor CPG Nova Gorica, CGP Novo mesto in Kostak za 5,7 milijona evrov (brez DDV). Konzorcij je oddal najcenejšo izmed štirih ponudb, ki so prispele na razpis. Ponudba družbe Pomgrad je vredna 5,86 milijona evrov, ponudba podjetij Kop Brežice in Proadria je vredna 6,5 milijona evrov, družba Rafael iz Sevnice pa bi bila pripravljena prve objekte v sklopu odlagališča zgraditi za 7,7 milijona evrov.
Družbi CGP Novo mesto in Kostak sta sicer velika zmagovalca do zdaj objavljenih razpisov za gradnjo posameznih delov, ki bodo sestavljali odlagališče: omenjeni družbi sta oddali tudi najcenejšo ponudbo za dobavo odlagalnih zabojnikov za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke, in sicer za 4,5 milijona evrov (brez DDV).
Enkrat partnerji in drugič konkurenti
Na Agenciji za radioaktivne odpadke (ARAO) pričakujejo, da bodo gradnjo odlagališča – končno – začeli še letos. Odlagališče naj bi poskusno začelo delovati leta 2026. Razpis je spremljalo več podaljšanj rokov in ena razveljavitev. Potem ko so februarja na ARAO znova podaljšali rok za oddajo ponudb za prvo fazo objektov v sklopu odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke, so v minulih dneh vendarle izbrali uvodoma omenjenega ponudnika.
Projekt gradnje odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov je sicer razdeljen v tri faze. V prvi bodo zgradili dovozne ceste, električne in preostale priključke ter izvedli vse potrebno za tehnično varovanje. Te objekte bo torej zgradil uvodoma omenjeni konzorcij. V drugi fazi bosta sledili gradnja objektov samega odlagališča in zunanja ureditev. Na razpis za izdelavo in dobavo odlagalnih zabojnikov sta sicer prispeli dve ponudbi; nižjo ponudbo je oddal omenjeni konzorcij družb CGP Novo mesto in Kostaka iz Krškega v vrednosti 4,5 milijona evrov (brez DDV), kar je skoraj 2,5 milijona evrov manj od ponudbe Kolektorja CGP (6,9 milijona evrov brez DDV). Na ARAO so tako sredi aprila za izvajalca izbrali cenejši konzorcij.
Za odpadke zmanjkuje prostora
Samo odlagališče bo 55 metrov globok in dobrih 27 metrov širok odlagalni okrogli silos z 853 betonskimi zabojniki, ki so srce odlagališča. V njem bodo med drugim shranjevali nizko- in srednjeradioaktivne odpadke, ki jih pridela slovenski del proizvodnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK), ter polovico odpadkov, ki bodo nastali pri njeni razgradnji (ne pa tudi izrabljenega goriva). Te odpadke za zdaj skladiščijo v nuklearki. Kot pa je v intervjuju za Dnevnikov Objektiv povedal predsednik uprave NEK Gorazd Pfeifer, zanje že zmanjkuje prostora, saj so pričakovali, da bo odlagališče do danes že nared. Po prvotnih načrtih naj bi namreč odlagališče delovalo že leta 2020. Odpadki iz nuklearke naj bi sicer zasedli približno 93 odstotkov razpoložljivega prostora v odlagališču; preostanek bo namenjen odpadkom tako imenovanih malih povzročiteljev iz slovenskih bolnišnic, industrije in raziskovalnih ustanov, ki jih zdaj skladiščijo v Brinju pri Ljubljani.
V tretji fazi gradnje odlagališča bodo kasneje na ARAO dobavili še portalno dvigalo in opremo. Celotno naložbo, ki med opisanimi deli vključuje še pridobitev zemljišča in projektne ter investicijske dokumentacije, inženiring, postopke delovanja odlagališča ter analize, gradnjo in opremo, so na agenciji ocenili na 194 milijonov evrov. Del denarja bo za investicijo namenjen iz državnega proračuna, del pa iz sklada za financiranje razgradnje nuklearke.
Razpis za gradnjo odlagališča so sicer dvakrat ponovili. Prvega so razveljavili, ker je ponujena cena presegla zagotovljena finančna sredstva. Hrvaška stran pri projektu ne sodeluje, saj je meddržavna komisija leta 2019 sklenila, da skupna rešitev ni možna.
