Začetek Hyline zgodbe sega v leto 1990, ko sta inženirja Janez Pogačar in Doro Erjavec staknila glavi, kako bi lahko razvila sesalnik na vodni filter, ki ne bi bil tako drag kot takrat izdelki ameriškega visokocenovnega ponudnika Rex-Air. Razvila sta delujoč prototip, ki sta si ga uspešno delili obe družini. Rodila se je ideja, da bi izdelek prodala uveljavljenemu proizvajalcu sesalnikov, a so ju v dveh takratnih podjetjih za proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov, kranjski Iskri in postojnskem Livu, odslovili, češ da ideja ni vredna resnega angažmaja. Zato sta ustanovila svoje podjetje. Pri izbiri imena sta se želela navezati na nekaj, kar povezuje koncept mokrega in suhega ter vzbuja pozitivne občutke pri ljudeh. Pogačarjeva mama, učiteljica biologije, je nominirala idejo o žabi zeleni regi z latinskim imenom Hyla arborea in ta se je takoj prijela.
Sprva garažna proizvodnja v majhnem obsegu
Hyla je bila sprva garažna proizvodnja v zelo majhnem obsegu. Ustanovitelja sta razumela, da njun izdelek sodi v drug segment tržnega nastopa kot klasični sesalniki, saj prihaja s specifikami uporabe, kot sta dolivanje in odlivanje vode, zato je podjetju že leta 1991 v Sloveniji uspelo zgraditi prodajno mrežo, sestavljeno iz prodajnih zastopnikov, ki so Hylin sesalnik prodajali po domovih. Prodaja je rasla, začeli so se tudi poskusi osvajanja tujih trgov, a je prodaja na teh zaživela šele s še enim pomembnim mejnikom v zgodovini Hyle. Po naključju je zanjo slišal nemški prodajalec Hylinega ameriškega tekmeca Wilfried Metzger. Ta se je po obisku v Sloveniji tako navdušil, da je skupaj s svojim partnerjem bil pripravljen skleniti partnersko povezavo; ta tudi po več kot 30 letih daje odlične rezultate.
Hylin uspeh obvladuje trikotnik med seboj smiselno povezanih podjetij. Hyla, d. o. o., v Sloveniji skrbi za razvoj in proizvodnjo, Hyla International GmbH & Co KG pod taktirko nemških partnerjev razvija prodajno mrežo po vsem svetu, medtem ko se prihodki od prodaje zlivajo v Hyla Trade, d. o. o., ki je v 50-odstotni lasti prej omenjenih podjetij. Največji prelom v rasti podjetja se je zgodil po začetku epidemije covida-19. »Navadni sesalniki so onesnaževalci zraka, ne glede na to, kako dober filter imajo. Naš postopek filtriranja je tako kakovosten, da zrak dejansko očisti,« pojasnjuje soustanovitelj in direktor podjetja Janez Pogačar, prav to je zaradi spremenjenih potreb potrošnikov ključno vplivalo na dodatno rast prodaje. Z epidemijo so na nakupno pot stopila še družbena omrežja, ki so prevzela vlogo pričevanja o kakovosti izdelka in pridobivanja novih kupcev.
Manjši proizvajalec v niši prerasel konkurenco
Hyla se uvršča med manjše proizvajalce sesalnih aparatov v primerjavi s proizvajalci klasičnih sesalnikov. Podjetje je v lastni niši preraslo vso konkurenco, pri čemer jim je pomagala tudi gradnja blagovne znamke. Osnovna inovacija Hylinega sesalnika je vodni filter s separatorjem. Danes ima podjetje v lasti pet patentnih zaščit. Družba izdeluje in bo tudi v prihodnje izdelovala en izdelek, ki ga nenehno nadgrajuje v lastnostih, obliki in izboljšanem delovanju. Nabora ne bodo širili na druge izdelčne skupine, ker za to nimajo zmogljivosti, hkrati pa ocenjujejo, da je pri tem izdelku še veliko prostora za rast. Zadnja večja inovacija se je zgodila pred petimi leti, ko so razvili nov tip separatorja, ki je v celoti plod lastnega razvoja in tehnološkega napredka, in brezkrtačnega elektromotorja v sodelovanju z Domelom. Razvoj in inovativnost sta tudi sicer temelj za kakovost, sledita sposobnost proizvodnje in prodaje. Hylina prednost je namreč v tem, da obvladuje celotno verigo vrednosti.
Podjetje, ki v svoje poslovanje vključuje 80 odstotkov dobaviteljev iz Slovenije, od teh nekateri delajo izključno za Hylo, je od družbe Elaphe na Zgornjem Brniku kupilo zemljišča v izmeri nekaj več kot dveh hektarjev. Tam bodo novi poslovno-skladiščni prostori in del proizvodnje, saj so lokacijo na Brnčičevi v Ljubljani preprosto prerasli. Že zdaj pri Kranju najemajo približno hektar skladiščnih površin, zato so se odločili za optimizacijo in nakup lastnih zemljišč ter novogradnjo. S to približno 20 milijonov evrov vredno naložbo, ki bo vključevala tudi delno avtomatizacijo proizvodnje, gledajo v prihodnost, saj lokacija omogoča nadaljnjo širitev. Investicijo v celoti financirajo iz lastnih sredstev. »Nazadnje smo bili zadolženi leta 2002, ko smo zidali objekt, v katerem smo trenutno. Zavedamo se, da se bomo za izvedbo te gradnje lahko tudi zadolžili, to je normalno,« odnos do zadolževanja pojasni direktor. Proizvodnje ne nameravajo seliti v tujino, o tem so trdno odločeni.
Število zaposlenih nameravajo podvojiti
Hylino kulturo zaznamujeta stalnost in stabilnost. Načelo podjetja, ki izhaja iz vodilne ekipe, je spoštovanje dogovorov in delati tisto, kar je prav. »Za nas ni nikoli prišlo v poštev, da ne bi plačali računov. Prav tako nikoli ne zamujajo plače zaposlenih,« pove Pogačar in doda, da ostajajo pri enoizmenskem delu. Za izobraževanje zaposlenih redno skrbijo in zaradi velikega števila trgov zelo cenijo znanje tujih jezikov. Odliv delavcev je zelo majhen, nove zaposlene pridobivajo prek priporočil in poznanstev zaposlenih. Pri rekrutiranju veliko pozornosti namenjajo zanimanju kandidatov, da bi si želeli delati v Hyli, saj trenutni zaposleni radi prihajajo v službo. Tudi v tem podjetju občutijo, da je čedalje težje pridobiti kader za proizvodnjo, vseeno pa jim je v zadnjem letu uspelo pridobiti trideset novih sodelavcev, s čimer se je skupno število povečalo na sto zaposlenih. Ko bodo končani novi prostori na Brniku, nameravajo število zaposlenih podvojiti ter pridobiti še sto sodelavcev za proizvodnjo in razvoj.
»Poskušamo biti družbeno odgovorni. To je vrednota, ki se je držimo, se pa s tem ne hvalimo. Naše vrednote same po sebi vključujejo družbeno odgovornost,« pojasni Janez Pogačar. Že izdelek sam vidijo kot družbeno odgovoren – zagotavlja dolgoročno uporabo, je praktično neuničljiv in ne zahteva dokupovanja dodatnega materiala. Stroga pravila pri kakovosti se kažejo že v zahtevah do razvoja. Ko je podjetje razvijalo nov elektromotor z Domelom, so kot izhodišče določili, da mora motor zdržati vsaj 4000 obratovalnih ur. Izdelani motor so podvrgli testiranju, ki so se ga v Domelu po 15.000 urah obratovanja naveličali. Pri taki kakovosti elektromotor v sesalniku zdrži trideset let uporabe in več. Enega od končanih motorjev so pustili obratovati do konca, več let, ustavil se je pri 33.000 urah, kar pomeni, da bi aparat s takim elektromotorjem ob običajni uporabi lahko deloval 60 let in več. V podjetju si prizadevajo tudi za to, da ne lovijo minimuma in presegajo standarde, ki jih mora upoštevati izdelek.
