Avstrijsko energetsko podjetje OMV je na mednarodnem arbitražnem sodišču doseglo pirovo zmago: sodišče je naložilo ruskemu energetskemu velikanu Gazprom plačilo 230 milijonov evrov in še pripadajoče obresti, ker je leta 2022 zamujal pri dobavah plina Nemčiji. OMV je nameraval znesek pobotati z dobavami plina iz Rusije. Vendar Gazprom ne priznava razsodbe. Maščevalni ukrep je bil zato pričakovan: v soboto so Rusi ustavili dobavo plina, enostransko so prekinili več kot 50-letno poslovno sodelovanje z Avstrijo na področju dobave tega temeljnega energenta. »Prekinitev ruskih dobav za OMV ne vpliva na razmere v Sloveniji, prenos plina prek vseh povezovalnih točk s sosednjimi državami poteka brez posebnosti,« zagotavlja družba Plinovodi.
Ne pustijo se izsiljevati
»Ne bomo se pustili izsiljevati,« je potezo komentiral avstrijski kancler Karl Nehammer. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je ocenila, da ruski predsednik Vladimir Putin energijo vnovič uporablja kot orožje. »Avstrijo in Evropo skuša izsiljevati z zmanjšanjem dobave plina,« je sporočila in dodala, da je EU to pričakovala in se na zimo pripravila. »Plinska skladišča po EU so polna. Evropa je enotna v podpori Avstriji.«
Najprej ni bilo jasno, kako bo prekinitev dobav učinkovala na Avstrijo in njene sosede, novice so bile protislovne. Naša severna soseda je namreč v skupini članic EU, ki so še zelo odvisne od ruskega plina. Do napada Rusije na Ukrajino je bil delež ruskega plina v njeni porabi skoraj stoodstoten, maja letos je delež presegal 90 odstotkov in je bil največji med članicami evropske skupnosti. Tik pred zaustavitvijo dobav je OMV od Gazproma prejemal še približno 80 odstotkov plina, so poročali avstrijski mediji.
Večino plina pokupili Slovaki
Ob koncu tedna se je izkazalo, da Gazprom ni prekinil dobav v Avstrijo. Iz Rusije, skozi Ukrajino in Slovaško do plinskega terminala v avstrijskem Baumgartnu plin še vedno priteka, dobavljene količine so se zmanjšale zgolj za približno 15 odstotkov. Prek omenjenega terminala se namreč z ruskim plinom še vedno oskrbuje več evropskih držav, večina dobavljenih količin se zdaj preproda na srednjeevropski plinski borzi s sedežem na Dunaju. Po neuradnih podatkih je večje količine kupila slovaška državna družba SPP, saj je ruski plin še vedno cenejši od plina, ki v Evropo prihaja po drugih poteh.
S potezo Gazproma se je spremenilo zgolj to, da na seznamu odjemalcev ni več avstrijskega OMV. »To je gospodarska sprememba, ne fizična,« je za avstrijski časnik Standard razložil Leo Lehr iz neodvisnega državnega regulatornega organa E-control. V Avstriji se zdaj ne bojijo zime, skladišča plina so več kot 93-odstotno zapolnjena, skupaj z državnimi strateškimi rezervami plina lahko pokrijejo celoletno potrebo avstrijskih gospodinjstev in industrije. Avstrija je tudi že bistveno izboljšala plinovodno povezavo z Italijo, po kateri dobavlja utekočinjen zemeljski plin in plin z Norveškega ali iz Alžirije.
Manj je jasen bodoči poslovni odnos med OMV in Gazpromom. Leta 2018 obnovljena pogodba namreč poteče šele leta 2040, izstopne klavzule nima. OMV se je zavezal k fiksni obveznosti nakupa. Plin mora plačati, četudi dejansko ni prevzet.
Surs: 86 odstotkov plina je letos priteklo iz Avstrije
Iz nepopolnih podatkov slovenskega statističnega urada (Surs) za prvo letošnje devetmesečje je razvidno, da je iz Avstrije priteklo kar 86 odstotkov vseh dobav zemeljskega plina v Slovenijo. Lanski delež je bil še 53-odstoten. Kolikšen je delež ruskega plina v »avstrijski« mešanici, ni mogoče ugotoviti. V Dnevniku smo spomladi raziskovali, s katerim plinom se pravzaprav oskrbuje Slovenija, potem ko je prekinila poslovni odnos z Gazpromom. Ugotavljali smo, da je bil odklop od ruskega plina bržkone zgolj navidezen. K nam namreč, kot že rečeno, večina plina priteče iz sosednje alpske države, ki je skoraj povsem odvisna od dobav ruskega zemeljskega plina. Iz Avstrije je naša država po podatkih agencije za energijo lani prejela 68,3 odstotka vsega uvoženega plina.
»Po trenutnih nominacijah dobaviteljev in uskladitvi s sosednjimi operaterji bo danes v Slovenijo v smeri iz Avstrije preneseno okoli 77 odstotkov vseh v Slovenijo dobavljenih količin,« pojasnjujejo v družbi Plinovodi. »Na odločitve dobaviteljev o uporabi prenosnih smeri vplivajo tudi razmere na plinskih trgovalnih vozliščih v regiji, razmerja v pretokih prek posameznih povezovalnih točk s sosednjimi sistemi se lahko spreminjajo na urni ravni.«
Pred ruskim napadom na Ukrajino je bila Slovenija desetletje skoraj stoodstotno odvisna od ruskega plina. V želji, da bi zmanjšali odvisnost, se je vlada Roberta Goloba oktobra 2022 naslonila na Alžirijo, s katero je v preteklosti že sodelovala na tem energetskem področju. Spomladi je Geoplin podpisal dodatek k pogodbi z alžirsko skupino Sonatrach, s čimer naj bi bodoče dobave alžirskega zemeljskega plina zadostile približno polovici slovenskih potreb. Geoplin je avgusta sklenil tudi prvi posel za dobavo zemeljskega plina z azerbajdžanskim energetskim velikanom Socar. V Geoplinu so posel označili za prvi korak k potencialnemu dolgoročnejšemu sodelovanju.
Plin drag kot že leto dni ne
Prekinitev sodelovanja med OMV in Gazpromom je povzročila kratkoročni dvig borznih cen zemeljskega plina. Evropska referenčna cena na nizozemskem vozlišču TTF je med koncem tedna presegla 46 evrov, kar je največ v minulem letu dni in 50 odstotkov več kot marca, a je še vedno daleč od petletne rekordne vrednosti iz avgusta 2022 (346 evrov). Tržne razmere na evropskih plinskih trgih odražajo krhko ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, poudarja Geoplin. Poteza Gazproma utegne povzročiti kratkoročne napetosti na trgih zemeljskega plina.
»Slednje ne bi imelo neposrednega vpliva na oskrbo Slovenije,« dodajajo v podjetju, ki ga vodi direktor Simon Urbancl. »Posredno bi lahko imelo omejen bikovski učinek na evropske cene zemeljskega plina, saj se omenjeno tveganje v veliki meri že pozna v tržnih cenah. Cene na osrednjih evropskih plinskih vozliščih že dlje časa odražajo višjo premijo za kupljen in prodan plin. Ta med drugim izhaja tudi iz geopolitičnih dejavnikov, ki vplivajo na morebitne motnje v dobavi, vključno z možnostjo popolne ustavitve ukrajinskega tranzita.«
V avstrijski agenciji za energijo in E-Control na podlagi tržnih analiz pričakujejo, da se bodo cene zemeljskega plina po prekinitvi dobave zvišale za deset do 40 odstotkov. »Dobra novica je, da prihodnja cena zemeljskega plina v Sloveniji ne narašča, ampak pada,« je v državnem zboru včeraj dejal predsednik vlade Robert Golob. Po njegovih besedah je Slovenija že takoj po nastopu energetske krize spremenila svojo politiko na področju nabave zemeljskega plina, »zato je danes neodvisna od dogajanj med Rusijo, Ukrajino in Evropo«.
