Vse kaže, da strah pred recesijo začenja vplivati na razpoloženje vlagateljev, saj se je vrednost indeksa Dow Jones Industrial Average (-2,8 %) znižala po močni rasti v prvih dveh tednih novega leta, medtem ko je indeks S&P 500 zabeležil 0,79 % upad vrednosti, merjeno v evrih. V preteklem tednu smo bili namreč priča številnim kazalnikom, da se ameriško gospodarstvo po agresivnem višanju obrestnih mer v letu 2022 s strani ameriške centralne banke (Fed) upočasnjuje. Najbolj odmevna sta bila podatka o 1,1 % upadu decembrske prodaje na drobno in 0,7 % nižji industrijski proizvodnji, ki sta bila slabša od pričakovanj analitikov. Pozitivna stran ohlajanja gospodarstva pa so vse manjši inflacijski pritiski, kar podpira podatek o 0,5 % znižanju cen proizvajalcev v decembru. Omiljeni strahovi pred inflacijo so pripomogli k rahli rasti cen t.i. »rastočih« delnic. Zelo močan pa ostaja trg dela, saj se je tedensko število prošenj za nadomestilo v primeru brezposelnosti znižalo za 15.000 na 190.000, se pa obetajo težji časi, saj so Microsoft, Google in Amazon napovedali večja odpuščanja.
Na nasprotni strani Atlantika se je evropski indeks Stoxx 600 z minimalno izgubo vrednosti odrezal veliko bolje. Oblikovalci politike Evropske centralne banke (ECB) so jasno sporočili, da še ne bodo prenehali z agresivnim dvigovanjem obrestnih mer. Neučakani vlagatelji pa še naprej po vsakem podatku, ki kaže na znižanje inflacije, na primer nižje cene energentov, ugibajo o možnostih po počasnejšem zaostrovanju denarne politike. Na to se je odzvala tudi predsednica ECB Christine Lagarde in na Svetovnem gospodarskem forumu v švicarskem Davosu omenjena ugibanja zavrnila ter poudarila, da je cilj ECB pravočasno znižanje inflacije na ciljna 2 %, temu primerni pa so tudi njihovi ukrepi.
Ravno nasprotno vzdušje pa je veljalo v deželi vzhajajočega sonca, kjer je japonski indeks TOPIX v lokalni valuti teden zaključil v zelenem, merjeno v evrih pa ob rasti evra napram jenu nekoliko izgubil. Na pozitivno razpoloženje vlagateljev so vplivali obeti o spodbuditvi svetovnega gospodarstva zaradi ponovnega odprtja Kitajske in upanje, da bodo glavne centralne banke upočasnile hitrost zviševanja obrestnih mer. Vroča tema je bilo tudi zasedanje Japonske centralne banke (BoJ), iz katere so sporočili, da njihova denarna politika ostaja nespremenjena, potem ko so decembra presenetili trge s spremembo nadzora krivulje donosnosti, pri čemer se je zgornja meja donosa desetletnih državnih obveznic dvignila z 0,25 % na 0,5 %. Tudi kitajske delnice so nadaljevale z rastjo tečajev in pozitivno vplivale na donosnost delnic s trgov v razvoju. Spomnimo, Peking je proti koncu leta 2022 opustil stroge pandemične ukrepe in uvedel vrsto politik za spodbuditev gospodarstva. Kitajski bruto domači proizvod se je v zadnjem četrtletju povečal za 2,9 %, kar je bilo manj od lani, a je vseeno preseglo pričakovanja analitikov (1,6 %).
Za konec pa si poglejmo še dogajanje na korporativnem področju, kjer na plan prihajajo četrtletna poročila o poslovanju ameriških družb. Zaenkrat je približno dve tretjini podjetij, ki so predstavile četrtletne rezultate, preseglo pričakovanja analitikov, kar je manj od povprečja zadnjih nekaj četrtletij, ki znaša 80 %. Med odmevnejšimi objavami je ameriška banka Goldman Sachs vlagatelje negativno presenetila z nižjimi prihodki, medtem ko je Netflix z rastjo števila naročnikov razveselil. Dobre novice so prišle tudi iz podjetij s področja zdravstva. Družba Moderna je namreč sporočila, da je njeno cepivo proti RSV zelo učinkovito pri preprečevanju pljučne bolezni pri starejših ljudeh.
