Visoka stopnja inflacije v evrskem območju bi se morala v prihodnjih mesecih znižati, je ocenila predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde. Ob tem pa je opozorila, da je glede napovedi »precej nejasnosti«.

»Pričakujemo, da se bo inflacija v evrskem območju še naprej zniževala,« je na spomladanskem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Washingtonu glede na objavo na spletni strani ECB dejala predsednica ECB. Kot je opozorila, pa »te obete še vedno spremlja precejšnja negotovost, ki vključuje tako pozitivna kot negativna tveganja.«

Višja rast plač od pričakovane bi lahko po njenih besedah ohranila višjo stopnjo inflacije, medtem ko bi se zaradi napetosti na finančnih trgih ali hitro padajočih cen energentov lahko še naprej zniževala.

Marca so se cene življenjskih potrebščin v evrskem območju na letni ravni povečale za 6,9 odstotka, kar je manj kot februarja, ko so porasle za 8,5 odstotka. To je bila najnižja stopnja inflacije, zabeležena v zadnjem letu, in precej nižja od najvišje stopnje 10,6 odstotka, zabeležene oktobra lani.

Zaradi izjemno visoke inflacije, ki jo je povzročilo močno povišanje stroškov energije, je ECB začela rekordno hitro zviševati obrestne mere. Toda nedavni pretresi v bančnem sektorju so povzročili zaplete in okrepili pozive k umiritvi zviševanja obrestnih mer.

V najnovejših napovedih je ECB za leto 2023 napovedala povprečno 5,3-odstotno letno stopnjo inflacije, kar je še vedno precej nad dvoodstotnim ciljem. Prihodnje leto naj bi inflacija padla na 2,9 odstotka, leta 2025 pa na 2,1 odstotka, še poroča AFP.