Za nami je prvo letošnje četrtletje: za delniške indekse se je zaključilo s pozitivnimi donosi. Indeks S&P 500 je od začetka leta do sredine tega tedna pridobil slabih 7 odstotkov. Še bolje se je odrezal tehnološki Nasdaq 100, ki je pridobil dobrih 18 odstotkov. Zdi se, da je v zadnjih dneh strah pred novo bančno krizo, ki sta ga porodila propad ameriških bank SVB in Signature Bank ter prisilna združitev druge največje švicarske banke Credit Suisse z največjo UBS, popustil.
Kljub temu številni opozarjajo, da bodo pretresi v bančnem sektorju vplivali na posojilno aktivnost bank. A ti pretresi so tudi zmanjšali verjetnost nadaljnjega dvigovanja obrestne mere. Trenutno so mnenja deljena, ali bo Fed na naslednjem zasedanju, ki bo maja, še enkrat dvignil obrestno mero za 0,25 odstotne točke. V vsakem primeru so dvigi obrestne mere s strani Feda večinoma za nami – vlagatelji že gledajo v prihodnost in na prva nižanja obrestne mere, čeprav Fed poudarja, da letos nižanj še ne bo. V primeru recesije se to lahko hitro spremeni.
Od ameriških ekonomskih podatkov v tem tednu je bil v ponedeljek objavljen slabši proizvodni kazalnik ISM, ki je dosegel 46,3 točke ter bil pod pričakovanimi 47,5 točke in nižje kot prejšnji mesec, ko je znašal 47,7 točke. V torek je bil objavljen podatek o številu novoodprtih delovnih mest in bil z 9,93 milijona prvič po letu 2021 pod desetimi milijoni. V sredo je poročilo inštituta ADP pokazalo, da je bilo marca 145.000 novih zaposlitev v zasebnem sektorju, kar je pod pričakovanimi 210.000 in manj kot februarja, ko jih je bilo 242.000. V sredo je bil objavljen tudi slabši storitveni kazalnik ISM, ki je dosegel 51,2 točke ter bil pod pričakovanimi 54,4 točke in nižje kot februarja, ko je znašal 55,1 točke.
V petek bodo objavljeni še uradni državni podatki s trga dela in stopnja brezposelnosti za marec; pokazali bodo, ali se kažejo prvi znaki šibkosti na trgu dela, kot namigujejo drugi objavljeni podatki tega tedna. Težave v bančnem sektorju, skorajšnji konec dvigovanja obrestne mere in strah pred recesijo so v zadnjih tednih vplivali na znižanje donosnosti obveznic. Če je donosnost 10-letne ameriške državne obveznice še na začetku marca bila nad 4 odstotki, je v tem tednu upadla pod 3,3 odstotka. Ob šibkejšem dolarju pridobiva tudi cena zlata. Cena zlata je v torek dan zaključila nad 2000 dolarji za unčo in je le še malenkost oddaljena od najvišje vrednosti vseh časov. Napovedi za ceno zlata so za letos zelo optimistične in zdi se, da je ob vseh negotovostih nova najvišja nominalna vrednost le še vprašanje časa.
