Stanje v prvih trgovalnih dneh je bilo, bolj ko ne, boljše od pričakovanih decembrskih inflacijskih odčitkov za Nemčijo in Francijo ter boljše od pričakovanih decembrskih kazalnikov PMI za Evropo. Nekaj pozitivnega sentimenta je šlo še na račun boljše covidne slike na Kitajskem. Cene zemeljskega plina v Evropi so se spustile pod 70 EUR/MWh in dosegle novo najnižjo vrednost od sredine februarja lanskega leta, preden se je začela vojna v Ukrajini, saj so višje temperature zmanjšale zaskrbljenost glede morebitnega pomanjkanja in posledične racionalizacije. Napovedi kažejo, da bodo temperature v naslednjih dveh tednih v večjem delu Evrope nad sezonskimi normami. K nižjim cenam zemeljskega plina pripomoreta še rekorden uvoz utekočinjenega zemeljskega plina in povečana proizvodnja električne energije v vetrnih elektrarnah Francije in Nemčije. Skladišča plina so bila po Evropi 2. januarja 83,5-odstotno polna, kar je precej nad petletno sezonsko normo 70-odstotno zapolnjenih kapacitet. Medtem so voditelji EU dosegli dogovor o omejitvi cen zemeljskega plina od 15. februarja naprej. Kljub temu obeti za leto 2023 ostajajo zahtevni, saj je zimska sezona še pred nami.
Medtem je inflacija cen življenjskih potrebščin v Nemčiji decembra 2022 medletno padla na 8,6 odstotka, kar je manj od novembrskih 10 odstotkov in pod tržnimi pričakovanji 9,1 odstotka, je pokazala predhodna ocena. Blagovna inflacija se je močno upočasnila, na 13,9 odstotka (v primerjavi s 17,1 odstotka v novembru), in sicer na račun manjšega povečanja stroškov energije (24,4 odstotka v primerjavi s 38,7 odstotka v novembru) in hrane (20,7 odstotka v primerjavi z 21,1 odstotka v novembru). Po drugi strani se je inflacija cen storitev povišala na 3,9 odstotka (v novembru 3,6 odstotka), cene najemnin pa so porasle za 1,9 odstotka, enako hitro kot novembra. Cene življenjskih potrebščin so se decembra na mesečni ravni sicer znižale za 0,8 odstotka, kar je precej več od pričakovanega 0,3-odstotnega padca.
Na Kitajskem kaže, da so covidne okužbe v nekaterih največjih mestih morda dosegle vrhunec, kar je spodbudilo rast hongkonških delnic in delnic kitajskih podjetij, ki kotirajo v ZDA. Vlagatelji so v začetku tedna v večji meri kupovali ameriške državne obveznice, saj pričakujejo, da bo Fed vendarle upočasnil svoj tempo dvigovanja obrestnih mer. V prvih trgovalnih dneh se je pocenila tudi nafta, saj vlagatelji ocenjujejo obete glede povpraševanja po nafti. Terminske pogodbe za nafto Brent so trgovale s cenami pod 80 ameriških dolarjev za sodček. Sveži podatki PMI za Kitajsko nam še naprej kažejo krčenje proizvodnega sektorja, čeprav se je država že začela ponovno odpirati. Direktorica IMF Kristalina Georgieva je medtem opozorila, da bo leto 2023 težje, saj glavni motorji rasti, namreč ZDA, Evropa in Kitajska, doživljajo manjšo aktivnost, kar pomeni tudi manjše povpraševanje po nafti.
Na strani ponudbe nafte vlagatelji čakajo na nadaljnje ukrepe Rusije, potem ko je prepovedala izvoz nafte tujim kupcem, ki sprejmejo zgornjo mejo cen G7.
