Kapitalski trgi so v prejšnjem tednu beležili upad, saj so vlagatelji postali manj optimistični glede tega, ali bo ameriškemu Fedu uspelo znižati inflacijo, ne da bi povzročil znatno upočasnitev gospodarstva. Cene delnic tehnoloških in drugih hitro rastočih družb so se v tem okolju odrezale najslabše, naraščajoče cene nafte pa so dvignile vrednosti naložb energetskih podjetij.
Vlagatelji so bili prejšnji teden osredotočeni na zasedanje ameriških centralnih bankirjev v Jackson Holeu. Predsednik Jerome Powell je v svojem govoru nakazal, da bo za ponovno vzpostavitev stabilnosti cen potrebna restriktivna politika, ki bi lahko trajala dlje od pričakovanj, breme zniževanja visoke inflacije pa bo posledično prineslo nekaj bolečine gospodinjstvom in podjetjem.
Odločitev Feda, da inflacijo zniža proti ciljni 2-odstotni ravni, bo v prihodnjih mesecih verjetno zahtevala še več visokih dvigov obresti, kar je že občutno znižalo tečaje delnic in povečalo zahtevane donosnosti obvezniških naložb. Objave gospodarskih podatkov onkraj luže so bile sicer mešane. Podatek o storitveni in proizvodni aktivnosti, merjeni z indeksom nabavnih menedžerjev (PMI) S&P Global, se je avgusta še dodatno skrčil in z vrednostjo 45 dosegel najnižjo raven vse od začetka leta 2020.
Prodaja novih stanovanj je julija upadla že šesti mesec zapored, dohodek in potrošnja gospodinjstev pa sta se povišala manj od pričakovanj. Nasprotno pa so se nova naročila za naložbe, ki ne vključujejo obrambnega sektorja, avgusta povišala, tedenski zahtevki za nadomestilo za brezposelnost pa upadli na najnižjo raven v zadnjem mesecu. Indeks potrošniškega zaupanja Univerze v Michiganu je prav tako porasel nad pričakovanji in avgusta dosegel vrednost 58,2; junija je dosegel rekordno nizko raven pri vrednosti 50.
Tudi na stari celini so se okrepili strahovi, da bi prizadevanja centralnih bankirjev pri umiritvi inflacije lahko ogrozila gospodarsko rast držav. Poslovna aktivnost v evroobmočju se je avgusta zmanjšala že drugi mesec zapored, kar zvišuje skrbi glede morebitne recesije v tretjem četrtletju leta. Dejavnost v storitveni industriji je skoraj zastala, saj potrošniki že zmanjšujejo porabo, proizvodna dejavnost pa se je skrčila zaradi zastojev v dobavnih verigah. V Nemčiji, motorju evropskega gospodarstva, so raziskave o zaupanju potrošnikov in podjetij dosegle novo dno. Raziskava vedenja potrošnikov, ki jo je opravil Inštitut GFG, je pokazala, da je zaupanje padlo na rekordno nizko raven, saj gospodinjstva že varčujejo za plačilo višjih stroškov energije. Raziskava Inštituta Ifo pa je pokazala, da se je poslovna morala avgusta zaradi negotovosti, ki jo povzroča vojna v Ukrajini, znižala na najnižjo raven po juniju 2020.
Na Japonskem gospodarski podatki, objavljeni v začetku tedna, niso veliko prispevali k izboljšanju razpoloženja vlagateljev, saj so pokazali, da se je rast tovarniške dejavnosti na račun višjih cen energentov in oslabljenega svetovnega povpraševanja avgusta upočasnila na najnižjo raven v zadnjih 19 mesecih. Ti podatki so samo še povečali zaskrbljenost glede gospodarske upočasnitve, zaradi česar so japonske delnice teden zaključile v rdečem. Tudi kitajski delniški trg (borza v Šanghaju) je upadel, saj so ekstremne temperature in pomanjkanje električne energije v nekaterih provincah zbudile zaskrbljenost glede rasti v prihodnje. Za izboljšanje razpoloženja je poskrbel Peking, ki je napovedal nove ukrepe v podporo gospodarstvu. Ti med drugim vključujejo dodaten, 300 milijard kitajskih juanov vreden paket, namenjen infrastrukturnim projektom.
