Od začetka novembra Pošto Slovenije s petletnim mandatom vodi novi generalni direktor Marko Cegnar, ki je zamenjal predčasno razrešenega Tomaža Kokota. Uradno so ga nadzorniki, ki jim predseduje mariborska odvetnica Urška Kežmah, zamenjali zaradi neustreznega odziva na tržne razmere, predvsem na prihod avstrijske poštne konkurence. Neuradno pa Kokot ni izpolnjeval pogoja, pet let delovnih izkušenj pri vodenju velikih gospodarskih družb, na kar je opozarjala tudi revizija Slovenskega državnega holdinga (SDH), zaradi česar je SDH zamenjala člane nadzornega sveta.
Politično-klientelistična
kadrovska zapuščina Kokota
Poslovna pot Marka Cegnarja je logistična, saj je bil direktor komerciale pri konkurenčnem podjetju DHL Logistic, bil je tudi član in predsednik uprave Intereurope, ki je medtem prešla v last Pošte Slovenije, nazadnje pa je vodil Marino Portorož. Letos mu je Slovensko logistično združenje podelilo priznanje logist leta 2021.
Cegnarja, ki ima v upravi še članico poslovodstva Karmen Lebe Grajf in Sebastijana Gostenčnika ter delavskega direktorja Janeza Zidarja, ki ga je imenoval še prejšnji nadzorni svet pod vodstvom Ervina Renka, ki je podpiral Kokota, čaka zahtevna naloga prestrukturiranja Pošte Slovenije. Tudi zato, ker je Kokot s političnim, klientelističnim in nepotističnim kadrovanjem dodobra prevetril srednji in višji menedžment. Poleg prijateljev in znancev iz svojega okolja je med drugim zaposlil Andrejo Lipnik, partnerico nekdanjega ministra in prijatelja Marjana Dikaučiča, nekdanjo direktorico nacionalnega preiskovalnega urada Petro Grah Lazar in nekdanjega ministra za zdravje Aleša Šabedra, ki pa je Pošto že zapustil. Kot je znano, je Kokot počistil tudi s kadri Borisa Novaka; odšli so Franc Predikaka, Andrej Maslo in Uroš Fonovič, ki pa zakonitost odpovedi delovnega razmerja preverjajo s pravnimi postopki.
Četudi je Pošta Slovenije v preteklih letih poslovala z dobičkom, nazadnje leta 2021 z več kot devetimi milijoni evrov, in v petih letih zvišala letne prihodke z 224 na 272 milijonov evrov, visoke cene energentov in posledično višje cene pri dobaviteljih najedajo bilance. Glede na to, da imajo enega največjih avtomobilskih parkov v državi, naj bi ustvarjali milijon evrov dodatnih stroškov na mesec. Toda višje cene ogrevanja in porabe električne energije v poslovalnicah bodo na poslovanje prihodnje leto udarile še bolj.
Zahteve po uskladitvi
plač z inflacijo
Na mizi so tudi zahteve po višjih plačah. Saša Gržinič iz Sindikata poštnih delavcev pričakuje od novega vodstva Pošte do konca leta dogovor o uskladitvi plač z inflacijo za prihodnje leto. Ob tem se zavedajo, da zaradi zahtevnih pogojev poslovanja in naraščajočih cen energentov uskladitev plač ne bo mogla biti desetodstotna, kot znaša inflacija. Pričakujejo tudi, da se bo Cegnarjeva ekipa spopadla s sistematizacijo delovnih mest, saj je danes ta nevzdržna in v prid režijskim službam. Primanjkuje namreč delavcev na terenu, zato so ti preobremenjeni. »Še vedno ni uresničena naša stavkovna zahteva iz leta 2019 o oceni tveganja in produktivnosti, zato je skrajni čas, da vodstvo uresniči tudi to,« še meni Gržinič in dodaja, da bodo v kratkem sklicali zbor članov in se posvetovali o nadaljnjih aktivnostih.
Konec leta 2021 je bilo na Pošti Slovenije 5918 zaposlenih, v Skupini Pošta Slovenije pa 7982. Največja družba v Skupini je koprska Intereuropa, v kateri ima Pošta okoli 81-odstotni delež. Podjetja EPPS, PS Moj paket, IPPS, PS Logistika in Posita so v njeni stoodstotni lasti.
