Kot pravijo na ministrstvu, morajo z namenom zaščite potrošnikov tudi vplivneži pri oglaševanju ali prodaji preko socialnih omrežij spoštovati predpise s področja poslovanja in oglaševanja.

»Vsak, ki v okviru svojega profila na socialnem omrežju opravlja pridobitno dejavnost, na primer oglašuje izdelke proti plačilu, mora biti za svojo dejavnost ustrezno registriran oziroma mora imeti urejen status kot pravna oseba ali samostojni podjetnik,« je opozorila glavna tržna inšpektorica Andreja But.

Če vplivnež opravlja pridobitno dejavnost brez urejenega statusa, gre za delo na črno, ki je prepovedano in se kaznuje z globo, je dodala.

Spomnila je, da morajo vplivneži, ki na trgu nastopajo kot ponudniki storitev informacijske družbe, na svojih spletnih straneh zagotavljati lahek, neposreden in stalen dostop do podatkov o podjetju in sedežu, veljaven elektronski naslov za hitro in učinkovito komuniciranje ter matično in davčno številko. Enako velja za vplivneže, ki opravljajo brezplačne storitve, kot so posredovanje podatkov in oglaševalska sporočila.

Prav tako tudi vplivneže zavezujejo določbe o oglaševanju, kar med drugim zahteva oglaševalska sporočila v jeziku, ki je potrošnikom na območju Slovenije lahko razumljiv. Skladno s predpisi morajo biti oglaševane tudi posebne ponudbe, kot so popusti, premije, darila in podobno ter različne nagradne igre ali igre na srečo.

»Vplivneži, ki preko svojih profilov na socialnih omrežjih ali spletnih straneh s potrošniki sklepajo pogodbe za nakup, morajo spoštovati tudi določbe, ki se nanašajo na sklepanje pogodb na daljavo,« je še dodala glavna tržna inšpektorica.

Ker hitro rastoči trg vplivnežev prinaša potencialna tveganja za potrošnike in ustvarja številne kršitve potrošniške zakonodaje, se na ravni EU pripravlja nova zakonodaja. Evropska komisija jeseni načrtuje tudi skupni nadzor držav članic glede oglaševanja vplivnežev na spletu, ki se ga bo udeležila tudi Slovenija.