V poročilu ugotavljajo, da je lansko leto pomenilo tretji največji padec svetovnega trga umetnin v zadnjih 15 letih, ki ga je zasenčilo le obdobje recesije leta 2009. Takrat se je prodaja znižala za 36 odstotkov. Podobno pa je bilo tudi v obdobju pandemije, ko je prodaja padla za 22 odstotkov.
Prodaja se je zmanjšala skoraj povsod po svetu. Najbolj je na Kitajskem, in sicer kar za tretjino. Padla je tudi prodaja v ZDA, največjem svetovnem trgu umetnin. Nižji so bili še odstotki prodaje v Franciji, Italiji in Južni Koreji. Povsod so bili padci okoli 10 odstotkov.
Želijo kupiti uveljavljene avtorje
Kot je navedeno v poročilu, dinamika lanskega krčenja na splošno odraža dinamiko leta 2023, ko se je celotna prodaja zmanjšala za štiri odstotke, najbolj pa so bile prizadete najvišje cenovne kategorije zaradi »nenehnih geopolitičnih napetosti, gospodarskih pritiskov in spremenjenih navad kupcev.«
Nekoč cvetoč sektor je s tem močno prizadet. Clare McAndrew, avtorica poročila, je med pisanjem opazila še, da se kupci vedno bolj bojijo tveganja. »Več trgovcev govori o pomanjkanju radovednosti med strankami. Včasih so se z zbiratelji borili za dela umetnikov. Zdaj pa si želijo vsi kupiti delo nekoga, za kogar so že slišali,« je povedala za časnik The Art Newspaper in dodala, da si nihče ne želi več kupovati neznanih avtorjev.
Skrb za prihodnost je resna
Dražbene hiše so lani prodale za 20 odstotkov manj umetniških del. Prodaja se je sicer povečala v galerijskih hišah z najmanjšim prometom, v tistih z večjim pa je prav tako upadla.
Pozitiven trend pa se je pokazal pri nakupu del umetnic. »Obstoječi mladi zbiratelji ne kupujejo več slik. Zanašamo se še na starejše zbiratelje, ki imajo radi moderno in povojno umetnost. Tu pa se pojavi težava, saj so vsi stari med 60 in 70 letom,« je povedala McAndrew in dodala, da je skrb za prihodnost umetnosti še kako resna.
