Po podatkih Ajpesa za leto 2023 so koroške družbe poslovale slabše od slovenskega povprečja. Neto čisti dobiček se je zmanjšal za 31 odstotkov, kar je najslabši rezultat med vsemi slovenskimi regijami. V regiji je delovalo 1411 družb, povprečna plača pa je znašala 2119 evrov. Celotni prihodki regije so se sicer povišali na 2,666 milijona evrov, polovica teh prihodkov je ustvarjena na tujih trgih. Neto dodana vrednost je bila pod slovenskim povprečjem in je lani znašala 53.178 evrov.
Ko udari še narava
Že več let opozarjamo, da Koroška kot regija izgublja konkurenčno prednost, da so stroški poslovanja višji kot drugod, da nas slaba prometna povezanost s preostalim delom Slovenije izjemno upočasnjuje in ovira pri razvoju. Mnogi dejavniki so vplivali na to, da so koroške družbe skozi leta izgubljale. Leto 2023 pa je prineslo še poplave, ki si jih nismo mogli niti predstavljati. V mnogih podjetjih je voda praktično v eni noči odnesla delo in trud več let in prioriteta regije je postala normalizacija poslovanja. Izpostaviti je treba, da so v tem času podjetja izgubljala poslovne partnerje in kupce v tujini; vsaj nekaj dni je celotna Mežiška dolina praktično obstala. Tudi podjetja, ki niso utrpela neposredne škode med poplavami, so bila primorana upočasniti poslovanje zaradi popolnoma uničene infrastrukture. Poleg tega je bila prioriteta, da pomagajo drugim podjetjem, njihovim zaposlenim, družinam, ki so v poplavah izgubili vse.
Poudariti je treba, da mnoga koroška podjetja delujejo v dobaviteljskih verigah avtomobilske industrije, ki pa je v preteklem letu doživela kar velik upad naročil. To se je odražalo v rezultatih večjih koroških podjetij. Ta trend padca naročil in izguba konkurenčnosti se nadaljujeta tudi letos. Tudi zaradi velikih pritiskov na cene s strani tretjih držav naša podjetja, ki temeljijo na kakovosti in zanesljivosti, izgubljajo konkurenčno prednost. Poleg poplav je na znižanje prihodkov vplivalo tudi opazno ohlajanje gospodarstva v drugih državah, na primer v Nemčiji.
Pomen razvojnih spodbud
Primat regije ostaja predelovalna industrija, ki je v letu 2023 zaposlovala skoraj 65 odstotkov vseh zaposlenih in ustvarila 65 odstotkov vseh prihodkov. Je pa to industrija, ki je izjemno odvisna od stabilnega poslovnega okolja, ustrezne infrastrukture in kakovostne delovne sile. Koroška bo potrebovala obsežne dodatne razvojne spodbude, da nam bo uspelo ohranjati odlična podjetja, ki so zelo inovativna, razvojna in pomembno vplivajo na razvoj ne le regije, ampak tudi različnih industrij na globalni ravni. V prihodnjih mesecih in letih bo ključno, da država zagotovi ustrezna sredstva ne le za sanacijo poškodovane infrastrukture, ampak tudi za posodobitve in izboljšanje obstoječega stanja. Pri vlaganjih v razvoj bo za podjetja ključno, da ustvarimo bolj stabilno poslovno okolje, omogočimo podjetjem, da hitreje zaposlujejo visoko kvalificiran kader ter ga z nižjimi obremenitvami lahko tudi ustrezno dobro plačajo. Vsekakor moramo več govoriti o razvojni kapici. Kadri so že leta velik izziv našega gospodarstva, ki tudi v veliki meri odhaja v sosednjo Avstrijo. Zato bo treba to naslavljati tako z ustrezno zakonodajo pri izobraževalnem sistemu kot tudi pri enostavnejšem in hitrejšem zaposlovanju tujcev. Tudi pospešitev gradnje tretje razvojne osi bo pomembno vplivala na izboljšanje poslovanja gospodarstva na Koroškem.
Verjamem, da nam bo glede na predvidena sredstva za obnovo in razvoj po poplavah skupaj uspelo zagotoviti ustrezne ukrepe, ki bodo korak k boljšemu rezultatu in poslovanju koroških podjetij v prihodnjih letih in bodo vsem Korošcem omogočili lepšo prihodnost in visoko kakovost življenja v regiji. Dokazali smo, da znamo preživeti in se razvijati tudi po katastrofalnih naravnih nesrečah. A zdaj potrebujemo razumevanje države in ukrepe, ki nam bodo pomagali pospešiti razvoj.
Katja Pokeržnik je direktorica GZS Koroške gospodarske zbornice.
