V Mercatorju, denimo, kjer je povprečna starost zaposlenega skoraj 42 leto, so letos oblikovali poseben projekt Promocija zdravja. "Pričeli smo z organizirano rekreacijo za naše zaposlene, v internem glasilu Časomer redno objavljamo rubriko Zdravje, v sodelovanju s pooblaščenim zdravnikom smo odprli telefonsko številko za nasvet zdravnika, za ženske, starejše od 45 let organiziramo seminar o raku dojk, v prodajalne smo namestili plakate o pravilnem dvigovanju bremen, vsi zaposleni so prejeli zloženko z vajami za hrbtenico, ustanovili smo Planinsko društvo Mercator, za premagovanje krajših službenih poti po Ljubljani smo kupili službena kolesa in podobno," je pojasnila Marijana Jazbec, izvršna direktorica za kadre, pravo in organizacijski razvoj v Mercatorju. Koordinator pooblaščenih zdravnikov v Mercatorju Marjan Bilban pa je ob tem na Mercatorjevih kadrovskih dnevih dodal, da imajo tudi razgovore za pogosto odsotne delavce, pri čemer je poudaril, da gre za pomoč in ne neke vrste inšpekcijo.
Usklajenost potreb in ciljev podjetja ter zaposlenih
Da bolniška odsotnost ni le medicinski in zakonodajni problem, saj se ljudje na bolniško zatekajo tudi takrat, ko navidezno niso bolni, so že pred desetletjem ugotovili tudi v Krki. "V družbi smo pri načrtovanju aktivnosti izhajali iz dejstva, da je bolniška odsotnost tudi eden od pokazateljev oziroma odraz usklajenosti potreb in ciljev podjetja s potrebami in cilji zaposlenih. Skratka, ne kaže samo zdravstvenega stanja posameznika, temveč tudi njegovo motiviranost in počutje v delovni sredini kot tudi širšem socialnem okolju," je dejala Alenka Vidmar, svetovalka za socialno delo. V ta namen so tako leta 1999 zagnali projekt Medsebojni odnosi in bolniška odsotnost, katerega namen je bil preko spremenjenih, drugačnih odnosov v delovni sredini vplivati na bolniško odsotnost.
"Za sodelavce, ki vodijo in organizirajo posamezne delovne procese, smo pripravili delavnice, na katerih smo jim predstavili drugačen pristop in pomembnost odnosov v delovnih sredinah ter občutljivost le-teh s sodelavci, ki so bolni oziroma se pogosto zatekajo v stalež bolnih. Druga zelo pomembna aktivnost projekta pa je bila povezati vse strokovne službe, ki skupaj z vodji posameznih sektorjev obravnavajo in rešujejo zdravstveno in invalidsko problematiko," je pojasnila Vidmarjeva.
Ko gre stranka po storitev drugam...
Ob uvajanju projekta so se zavedali, da rezultate lahko pričakujejo na daljši rok, saj gre za proces spreminjanja medsebojnih odnosov v delovnih sredinah, stila vodenja in timskega dela. V letu 1998, ko je bolniška odsotnost v družbi znašala 6,8 odstotka od vseh zaposlenih, so si postavili cilj, da bolniško v petih letih znižajo na 5,5 odstotka. Vendar so zastavljeni cilj že po štirih letih presegli, v zadnjih treh letih pa se bolniška v Krki giblje med 4,6 in 4,8 odstotka.
Kako se soočajo z bolniškimi odsotnostmi z dela, smo preverili tudi v podjetjih, kjer je tveganje za poškodbe na delovnem mestu večje. V podjetju Mitja Hairstyling glede bolniške sicer nimajo kakih večjih težav. "V primeru, ko frizer zboli in ga nekaj dni ni na delovnem mestu, nastalo situacijo rešujemo s preostalo ekipo frizerjev, zaposlenih v tistem salonu oziroma s hitro reorganizacijo vseh zaposlenih. Vsekakor stranke ne zanima odsotnost frizerja, ampak v salon zahaja, ker ve, da bomo kljub vsemu zadovoljili njena pričakovanja," je pojasnil direktor Mitja Tavčar. Sicer pa nam je zaposlena v enem od frizerskih salonov zaupala, da se velikokrat dogaja, da zdravnik odredi bolniški dopust, delavec pa ga vedno znova podaljšuje. "To pomeni upad prometa, saj gre stranka po storitev drugam," je opozorila frizerka.
