Usoda Mariborske livarne Maribor, enega največjih industrijskih podjetij v mariborski regiji, že nekaj mesecev visi na nitki. Po spodletelem načrtu o povezovanju z državnim Talumom so se na Slovenskem državnem holdingu (SDH) – potem ko je bil izražen interes – začeli pogajati z nemškim finančnim skladom Mutares, ki je v preteklem letu od italijanskih lastnikov prevzel skupino Cimos. Medtem ko so pogajanja med SDH in Mutaresom še vedno v polnem teku, se je za nakup MLM začel zanimati dolenjski poslovnež Franc Frelih, smo izvedeli neuradno.
S 132 milijoni evrov ocenjenega premoženja se je Frelih lani uvrstil na 16. mesto najbogatejših Slovencev revije Manager. Prek družinskega podjetja imajo Frelihovi med drugim v lasti skupino Plama Pur, ki se ukvarja z izdelavo plastičnih izdelkov, proizvajalki pijač Dana in Vital Mestinja ter proizvajalko olja Gea. Interesa za nakup MLM Frelih ni hotel komentirati, vprašanje pa je, ali bi se skozi stranska vrata lahko še vključil v prodajni postopek.
Kdaj bi bila pogajanja z Mutaresom – bodisi uspešno bodisi neuspešno – lahko zaključena, uradno ni mogoče izvedeti, ker na SDH postopkov, ki so v teku, ne komentirajo. Po naših podatkih pa naj bi si v Mutaresu zelo prizadevali za nakup MLM, saj je njihova proizvodnja izdelkov, sicer z nižjo dodano vrednostjo, komplementarna Cimosovi. Poleg tega je Mutares v zadnjih letih postal lastnik več podjetij, ki izdelujejo sestavne dele za avtomobilsko industrijo: med drugim nemških KICO in ISH ter italijanskega Primotecsa.
Možnost višjih prodajnih cen
V minulem letu se je Mutares že zanimal za prevzem MLM, ki jo je država v zadnjih letih poskušala že večkrat prodati. Toda nato se je podal v prevzem Cimosa in ga septembra lani uspešno zaključil. Po nerevidiranih bilancah (revidirani podatki še niso na voljo) je Cimos lani ustvaril dobrih 200 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo skoraj petino več kot leto pred tem. Izguba, ki je leta 2021 znašala 20,7 milijona evrov, se je leta 2022 znižala na 2,88 milijona evrov. V prvem četrtletju letošnjega leta so se Cimosovi prihodki od prodaje na medletni ravni povišali za okoli 19 odstotkov, na 59 milijonov evrov. V nasprotju s prvim kvartalom lani, ko je izguba znašala 6,15 milijona evrov, je koprska družba v prvih treh mesecih letošnjega leta pridelala 1,44 milijona evrov čistega dobička. Kot so v Cimosu navedli v zadnjem poročilu o ukrepih prestrukturiranja, ki jih morajo zaradi pred leti potrjene prisilne poravnave kvartalno javno objavljati, se jim je na začetku letošnjega leta uspelo dogovoriti s kupci o dvigu prodajnih cen; poleg tega so začeli izvajati pobude za dvig produktivnosti, znižanje stroškov in povečanje kakovosti v vseh tovarnah.
S podobnimi težavami kot v Cimosu, ki mu višjih stroškov energentov in materialov do začetka letošnjega leta ni uspelo v celoti vključiti v prodajne cene, so se lani spopadali tudi v MLM, zaradi česar je družba lansko poslovno leto zaključila v rdečih številkah, medtem ko so bili prihodki v višini okoli 44 milijonov evrov na ravni predlanskih. Če bi Mutaresu uspelo prevzeti MLM, bi lahko, zaradi boljšega pogajalskega položaja Nemcev v primerjavi s kupci v avtomobilski industriji, dosegala višje prodajne cene, ocenjujejo poznavalci razmer. Po neuradnih podatkih naj bi bil Mutares v primeru uspešno zaključenega prevzema pripravljen tudi investirati višje zneske v proizvodne zmogljivosti mariborske družbe.
Odsotnost potrebnih sredstev
Kamen spotike pri pridobivanju novih poslov za MLM predstavlja odsotnost finančnih sredstev. Banke družbi nočejo posojati sredstev, država, ki ji je v zadnjem desetletju večkrat priskočila na pomoč s finančnimi injekcijami, pa ima, zaradi morebitnih očitkov o nedovoljeni državni pomoči, omejene možnosti. Po dostopnih podatkih ima MLM okoli deset milijonov evrov finančnih obveznosti, pri čemer ima veliko večino dolgov do SDH, ki je MLM »podedoval« od konec lanskega leta ukinjene Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).
Proizvodne zmogljivosti MLM se razprostirajo na petih hektarjih v središču Mariboru. Zaradi več let trajajočega hiranja proizvodnje je danes v uporabi približno tretjina nepremičnine, ki ima okoljevarstveno dovoljenje. Še preden se je Mutares pred nekaj meseci prodal v prevzem MLM, je SDH načrtoval, da bi od MLM v zameno za terjatve prevzel zemljišče in mu ga nato oddal. Takšen scenarij se neuradno omenja tudi v primeru, če bi Mutaresu nazadnje uspelo prevzeti MLM, pri čemer naj bi imel nemški finančni sklad čez čas možnost odkupiti del zemljišča, potrebnega za proizvodnjo.
