V raziskavi, ki je zajela reprezentativni vzorec 1874 ameriških delodajalcev in 5493 zaposlenih v podjetjih različnih velikosti, je večina zaposlenih med pomembnimi ugodnostmi, ki jih delodajalci ponujajo zaposlenim, poudarila zdravstveno zavarovanje, saj je bilo takšnih kar 93 odstotkov in kolektivni pokojninski načrt, tega bi si želelo 89 odstotkov anketiranih. To sta tudi ugodnosti, ki ju v raziskavi zajeti delodajalci najpogosteje ponujajo svojim zaposlenim, saj jih 56 odstotkov omogoča in financira zdravstveno zavarovanje in 55 odstotkov zasebni pokojninski načrt. Tudi v Sloveniji je podobno, kjer prav tako dobra polovica delodajalcev zaposlenim že nudi kolektivni pokojninski načrt. Med drugimi ugodnostmi, ki jih delodajalci v ZDA omogočajo zaposlenim, najdemo še življenjska zavarovanja, asistenčne programe, programe za dobro počutje na delovnem mestu, zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, zavarovanje za kritične bolezni in celo zavarovanja za domače ljubljenčke, ki ga nudi 5 odstotkov anketiranih delodajalcev.
Pokojninski načrt pomemben
dejavnik pri izbiri službe v ZDA
Ponudba pokojninskega načrta je pomembna za privabljanje novih zaposlenih in za ohranjanje obstoječih, je prepričanih 80 odstotkov delodajalcev. Prav toliko zaposlenih meni enako, saj 80 odstotkov zaposlenih namreč pravi, da bo pokojninski načrt, ki ga ponuja prihodnji delodajalec, eden glavnih dejavnikov pri njihovem končnem odločanju pri iskanju nove zaposlitve. Eden izmed razlogov za priljubljenost pokojninskih načrtov je velika negotovost, ki jo izražajo zaposleni v ZDA, saj kar 71 odstotkov anketiranih skrbi, ali bodo javne pokojnine sploh še na voljo v času, ko se bodo upokojili.
Pokojninski načrt omogoča dobra polovica anketiranih delodajalcev, torej 55 odstotkov, od katerih ga ponuja večina velikih delodajalcev (92 odstotkov) in srednjih (89 odstotkov), pri manjših delodajalcih pa je to manj pogosto, kar je podobno kot v Sloveniji, kjer sicer ni uradne statistike glede članstva v kolektivnih pokojninskih načrtih glede na velikost delodajalca. Vemo pa, da je bilo po podatkih ministrstva za delo konec leta 2021 v pokojninske načrte (kolektivne in individualne) vključenih skupaj 585.154 zaposlenih, kar pomeni 59,91 odstotka zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Tudi pri nas je podobno kot v ZDA
Po podatkih ministrstva za delo je svojim zaposlenim dodatno pokojninsko zavarovanje omogočalo 9924 delodajalcev, pri čemer Žiga Vižintin iz Pokojninske družbe A dodaja: »Tudi pri nas je podobno kot v ZDA in večina zaposlenih, ki je vključena v kolektivne pokojninske načrte, je zaposlena pri velikih in srednjih podjetjih, pri malih in mikropodjetjih pa je še vedno manj pogosto, da zaposlenim ponujajo pokojninski načrt. Razlogov za to je več, med drugim včasih zakonodaja v Sloveniji ni dovoljevala, da bi se v kolektivni pokojninski načrt lahko vključili tudi lastniki podjetja, če so bili v njem tudi zaposleni, in zaradi tega veliko malih in mikropodjetij sploh ni uvedlo pokojninskega načrta. Zakonodaja se je sicer pozneje spremenila in danes glede tega ni več omejitev, vendar je bila škoda na nek način že narejena.«
V raziskavi transameriškega inštituta so tudi ugotovili, da prisotnost pokojninskega načrta v podjetju pozitivno vpliva na varčevanje zaposlenih, saj se pri delodajalcih, ki omogočajo kolektivni pokojninski načrt, 89 odstotkov zaposlenih tudi vključi v takšen načrt. Pri večini pokojninskih načrtov v ZDA tako imenovanih 401(k) mora poleg delodajalca del premije plačati tudi zaposleni. V podjetjih, kjer ne ponujajo kolektivnega pokojninskega načrta, pa le slaba polovica zaposlenih samostojno varčuje za dodatno pokojnino v individualnih pokojninskih načrtih. Med razlogi, ki jih delodajalci najpogosteje navajajo, zakaj zaposlenim sploh omogočajo pokojninski načrt, so: pomagati zaposlenim pri varčevanju in pripravi na upokojitev, povečati zadovoljstvo zaposlenih pri delu, zbujati zvestobo med zaposlenimi, ohraniti zaposlene in morebitnim novim ponuditi konkurenčen paket ugodnosti.
Pri nas gre za pokojnino le od tri
do štiri odstotke bruto plače
Raziskava razkriva tudi povprečne višine vplačil, ki jih mesečno izvajajo zaposleni in delodajalci v pokojninske načrte, in te znašajo v ZDA v povprečju približno 15 odstotkov mesečne bruto plače zaposlenega. To je veliko več kot namenjajo za dodatno pokojninsko varčevanje zaposleni v Sloveniji. »Povprečna mesečna vplačila v pokojninski načrt gibajo med tremi in štirimi odstotki bruto plače zaposlenega, seveda pa navedeno zelo variira glede na delodajalca in denimo v panogah, kot so IT, finance in farmacija, večina delodajalcev financira vplačila v višini maksimalne davčne olajšave, ki znaša 5,84 odstotka bruto plače. Pri tem je treba poudariti, da bi se lahko maksimalna davčna olajšava za vplačila v pokojninske načrte tudi pri nas dvignila proti desetim odstotkom bruto plače, saj je bila osnovna meja postavljena že leta 2001 in bi jo bilo vredno posodobiti, saj bi številni delodajalci že danes plačevali tudi večje zneske, kar bi bilo seveda v korist zaposlenih,« meni Vižintin.
Američani delajo vedno dlje
Vedno več Američanov namerava delati dlje, tudi ko bodo dosegli zahtevano starost za pridobitev javne pokojnine (to je 65 let), in po raziskavi 57 odstotkov anketiranih namerava nadaljevati delo za polni oziroma skrajšani delovni čas tudi po doseganju pogojev za upokojitev. Temu se prilagajajo delodajalci, ki omogočajo čedalje več načinov, da lahko starejši zaposleni delajo za skrajšani delovni čas, delo od doma in pa seveda omogočanje vseživljenjskega učenja in posebne izobraževalne programe za starejše zaposlene in oblikovanje mešanih delovnih skupin, v katerih so mlajši in starejši zaposleni.
Različni viri prihodkov v pokoju
Američani še zdaleč ne računajo, da jim bo večino prihodkov v pokoju zagotavljala javna pokojnina, saj se jih po anketi največ (49 odstotkov) zanaša, da bodo v pokoju glavni vir prihodkov zasebni pokojninski načrti, sledijo javne pokojnine, nadaljevanje dela, dediščina in drugi finančni prihodki. Med tem ko bi verjetno raziskava v Sloveniji razkrila, da se pri nas še vedno večinoma zanašamo na javno pokojnino oziroma na državo, da nam bo zagotovila dostojne prihodke v pokoju, čeprav ima tudi v Sloveniji že vedno več zaposlenih poleg javne tudi dodatno pokojnino. In glede na to, da je danes dobra polovica zaposlenih že vključena v pokojninske načrte, bo v prihodnje tudi v Sloveniji vsak drugi zaposleni poleg javne prejemal tudi dodatno pokojnino. Seveda pa bo njena višina odvisna od vplačil in donosa v času varčevanja.
