Razglasitev v Cankarjevem domu v Ljubljani se bo začela ob 18. uri s sprejemom povabljencev, ob 18.30 pa bo sledila predstavitev regijskih gazel, ki so v igri za najvišja priznanja, s kulturnim programom. Goste bo na odru Linhartove dvorane pozdravil Bojan Petan, predsednik uprave družbe Dnevnik, častni govornik pa bo Klemen Boštjančič, podpredsednik vlade Republike Slovenije in finančni minister. Za naziv zlate, srebrne in bronaste gazele leta 2024 se po vrstnem redu, kot so bila razglašena na regijski dogodkih, potegujejo naslednja podjetja: gazela osrednjeslovenske regije Hyla, gazela podravsko-pomurske regije Lumar IG, gazela dolenjsko-posavske regije Metalika, gazela savinjsko-zasavske regije Trgograd, gazela gorenjske regije Caretronic in gazela primorsko-notranjske regije Roto Inox. Dogodek si bo mogoče v neposrednem prenosu ogledati na naši spletni strani https://www.dnevnik.si.
Najbolj premišljen pregled stanja podjetništva
Izbor Gazela je danes najbolj temeljit, skrben in metodološko najbolj domišljen pregled stanja slovenskega podjetništva. Metodološka komisija Gazele pri ocenjevanju nominirancev za priznanje gazela upošteva dinamično rast, ki je obenem tudi trajnostno naravnana, osnova za ocenjevanje podjetij pa je njihova uspešnost oziroma rast v zadnjih petih letih. Slovenske gazele pišejo podjetniške zgodbe, ki navdihujejo in opogumljajo. V svoji stroki so svetovne prvakinje in inovatorke, s svojo razvojno usmerjenostjo pa so vedno pred konkurenco. Njihove odlike so odličnost, tekmovalnost na slovenskem in svetovnem trgu ter nenehni razvoj. Predstavljajo zgled in so močan motivator v podjetništvu, ki drugim sporoča, da je uspeh posledica velike mere inovativnosti, razvojne naravnanosti, družbene odgovornosti ter hkrati drznosti in prodornosti. Projekt je nastal leta 2001 z namenom izpostaviti in nagraditi dinamična in uspešna podjetja, ki odlično poslujejo, rastejo in ustvarjajo nova delovna mesta, družba Dnevnik pa ga je pod svoje okrilje sprejela konec leta 2005.
Gazele so zgled in motivacija
»Projekt Gazela je v slovenskem prostoru naredil velik pozitivni odtis ter ima pomemben vpliv na rast že delujočih in novih podjetij,« pravi predsednik sveta Gazele Bogomir Strašek, ustanovitelj in prokurist zlate gazele KLS Ljubno. »Gazele smo zgled in motivacija malim in srednjim podjetjem, ki rastejo, se spuščajo v nove posle, delajo smele načrte ter jim je zelo pomembno, da v svojem okolju lahko vidijo uspešna podjetja, ob tem pa spremljajo, kaj so ta naredila za uspeh, da trajno dosegajo dobre rezultate. To je pomembna zgodba, ki jo širi projekt Gazela z izborom uspešnih hitrorastočih podjetij regijsko in na ravni Slovenije. Hkrati se širijo tudi zgodbe dozdajšnjih zlatih gazel, ki še vedno dosegajo dobre rezultate. Naša želja pri tem projektu je, da nimamo kratkoročnih zvezd, v ospredje želimo postaviti podjetja, ki dolgoročno dosegajo uspeh. Nova hitrorastoča podjetja, ki imajo tak zgled, prvič dobijo pogum, drugič dobijo informacije, predvsem pa vidijo, da se nekaj da in da so na pravi poti. Vse to je odtis, ki ga projekt Gazela in gazele puščamo v slovenskem prostoru. Tako pospešujemo rast in doseganje dobrih gospodarskih rezultatov.«
S sesalniki in montažnimi hišami na svetovni trg
Medijska družba Dnevnik je regijske zmagovalce – gazele, ki jih je izbrala metodološka komisija Gazele, v sodelovanju z regionalnimi gospodarskimi zbornicami razglasila na šestih regijskih dogodkih po Sloveniji: v Ljubljani, Slovenj Gradcu, na gradu Mokrice, v Litiji, Škofji Loki in Sežani. Naziv gazele osrednjeslovenske regije je pripadel podjetju Hyla, ki je lasten inženirski izum razvilo v svetovno znamko. Izdeluje visokokakovostne vodne sesalnike, ki sesajo in hkrati čistijo zrak, izdelek pa na 70 svetovnih trgih trži 15 tisoč svetovalcev. Podjetje ima še velik potencial za rast, saj velikih trgov, kot so ZDA, Indija in Kitajska, še ni strateško napadlo. Za priznanje sta bili nominirani tudi podjetji Lenis in Plan-net Solar. Za gazelo podravsko-pomurske regije je bilo po petnajstih letih, odkar je bilo razglašeno za zlato gazelo, imenovano podjetje Lumar IG, ki je že vrsto let med najvidnejšimi slovenskimi ponudniki montažnih lesenih objektov. Kot nosilec trajnostne gradnje v osrednji Evropi strankam zagotavlja vrhunsko izkušnjo gradnje. Podjetje razvija in gradi unikatne objekte po željah kupcev, ki v življenjskem ciklu minimalno obremenjujejo okolje. V zadnjih letih je postalo tehnološko vodilni ter največji slovenski proizvajalec skoraj ničenergijskih montažnih lesenih objektov. Za naziv regijske gazele sta se potegovali še podjetji Hermine Wech - Koroška perutnina in Hidrokop.
Opremljanje jaht in gradbeniške storitve
V dolenjsko-posavski regiji je bilo za gazelo razglašeno podjetje Metalika, vodilni slovenski dobavitelj vrhunske notranje opreme za potniške ladje in jahte z 90-letno družinsko tradicijo. Z izkušnjami, nadarjenostjo in močno lastno ekipo za oblikovanje, raziskave in razvoj suvereno nastopa na mednarodnih trgih navtične industrije. Metalika izdeluje unikatno in zahtevno opremo za velike potniške ladje, notranjo opremo za offshore ladje, opremo za manjše barke in opremo za super- in megajahte, ukvarja pa se tudi s prenovami notranje opreme tako potniških ladij kot jaht. V tej regiji sta bili v igri za priznanje tudi podjetji Alva in Soltec. Savinjsko-zasavska regija je postregla z naslednjo regijsko gazelo – naziv je šel v roke podjetju Trgograd. Podjetje se je skozi svojo zgodovino dograjevalo in poskušalo trgu ponuditi čim bolj kompleksne storitve s področja gradbeništva, gradbenih storitev in gradbenih proizvodov. Celotno skupino Trgograd danes sestavljajo štiri podjetja s 310 zaposlenimi, ki so s svojo dejavnostjo prisotna v okoli petnajstih občinah. Ključna prednost sistema pred konkurenco je celostno izvajanje del v gradbeništvu, od lastne surovine do projektiranja in izvajanja (lastnih) naložb. Za naziv regijske gazele sta se potegovali tudi podjetji Elnet in Grlica.
Rešitve za zdravstveno nego in farmacijo
Za gorenjsko gazelo je bilo razglašeno podjetje Caretronic, ki je v svoji tržni niši digitalizacije zdravstveno-negovalnega sistema v domovih starejših in bolnišnicah vodilno v svetu. Z naprednimi rešitvami razbremenjuje zdravstveno osebje in optimizira delovne procese v zdravstvenih ustanovah po vsem svetu. Njihova tehnologija pripomore k hitrejšemu dostopu do podatkov in odločanju. Inovativno rešitev podjetja predstavlja napredni IP-sestrski klicni sistem NurseCare, ki omogoča digitalizacijo zdravstvene nege in integracijo z bolnišničnimi informacijskimi sistemi ter zagotavlja učinkovito komunikacijo med pacienti in bolnišničnim osebjem ter digitalizira procese nege, s čimer zmanjšujejo napake in administrativno obremenitev. V tej regiji sta bili za gazelo nominirani še podjetji KNT in KOV. Šesto in zadnjo regijsko gazelo smo dobili v primorsko- notranjski regiji. Naziv je pripadel podjetju Roto Inox, inženirskemu in proizvodnemu podjetju, ki razvija inovativne rešitve za najbolj kompleksne izzive, ki jih prinaša sodobna procesna industrija. Razvilo je številne visokotehnološke rešitve za največje evropske projekte v kemični in farmacevtski industriji, za katero izdeluje sisteme, postrojenja in posode za izdelavo zdravil. Ima status rednega dobavitelja za Sandozove in Novartisove proizvodne obrate po Evropi, njihove komponente pa najdemo v obratih Pfizerja v Belgiji, na Irskem, Švedskem in drugod. Drugi dve podjetji, ki sta bili nominirani za gazelo, sta Acinel in LepTon-Quark.
Okrogla miza Zaposlovanje tujih delavcev in integracija
V Sloveniji je ta čas nezasedenih okoli 123 tisoč delovnih mest, zaposlitev pa išče blizu 44 tisoč ljudi. Brezposelnost je rekordno nizka, zaposlena je domala polovica prebivalstva naše države, povpraševanje po delavcih pa je še vedno veliko. Ker domačega kadra primanjkuje, narašča zaposlovanje tujih delavcev – ocena je, da je v Sloveniji ta čas zaposlenih blizu 50 tisoč tujih delavcev. Ne zgolj zaradi konjukturnih ampak tudi zaradi demografskih trendov lahko pričakujemo, da bomo zaposlovanju tujih delavcev priče tudi v prihodnosti. Kako pridobiti delavce iz tujine, iz katerih geografskih okolij in kako jih vključiti v delovni proces? Ali so slovenski delodajalci konkurenčni na mednarodnem trgu dela, kako urejati odnose med domačimi in tujimi delavci in kdo naj skrbi za integracijo tujcev v slovensko delovno in družbeno okolje, podjetje ali država?
Na ta vprašanja bomo poskušali odgovoriti na okrogli mizi Zaposlovanje tujih delavcev in integracija, ki jo časnik Dnevnik pripravlja v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in bo potekala v ponedeljek, 21. oktobra 2024, ob 16. uri v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani, neposredno pred razglasitvijo Slovenske gazele 2024. V pogovoru o izkušnjah s pridobivanjem in angažiranjem tuje delovne sile v slovenskih podjetjih in njihovi socialni integraciji bodo sodelovali zelo kvalificirani sogovorniki: Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, Anka Rode, vodja področja zaposlovanja tujcev, Zavod RS za zaposlovanje, Danijel Okilj, vodja oddelka za zaposlovanje tujcev, Adecco in Aljaž Sečnjak, vodja kadrovske službe, BSH hišni aparati Nazarje. Pogovor bo vodil Miran Lesjak, odgovorni urednik časnika Dnevnik in spletnega medija Dnevnik.si.
